Okostnjaki, ki so jih našli na pokopališču ene izmed cerkev vzhodnega Londona, služijo kot dokaz, da je sifilis v Evropi obstajal že dve stoletji pred Kolumbovim odkritjem Amerike. Arheologi, ki so izkopavali kosti na območju vzhodno-londonske bolnišnice St. Mary, so na lobanjah in sklepih našli grobe zaplate, ki so posledica sifilisa.
Brian Connell, ki je zaposlen v londonskem muzeju, je pregledal kosti in povedal, da ni nobenega dvoma, da so bile omenjene kosti pod zemljo zakopane že dolgo pred Kolumbovim potovanjem. Radiokarbonsko datiranje kosti, ki so ga v preiskavah uporabili, pa je kar 95-odstotno pravilno. Dva okostnjaka, ki kažeta okužbe s sifilisom, izvirata iz let med 1200 in 1250, ostalih pet pa iz let med 1250 in 1400. Pokopani so bili skupaj s kovanci in drugimi predmeti, ki so pomagali raziskovalcem določiti čas, v katerem so 'lastniki' kosti živeli.
Ljudje, katerih kosti so našli na prizorišču izkopavanj, so bili najverjetneje pacienti v bolnišici St. Mary, ki je takrat stala tam. Ena izmed žrtev je bil celo otrok. Znanstveniki trdijo, da je bil najverjetneje brez las, slep in z zelo slabim stanjem zob, vse to pa so bile posledice bolezni. Sifilis namreč napade srce, oči, kosti in možgane. V času, ko antibiotikov še niso poznali, se je bolezen hitro razširila in postala nočna mora vsakega večjega mesta.
Conell zaključi še z dejstvom, da ''Kolumb preprosto ne sodi v obdobje, ko se je bolezen pojavila in razširila v Evropi. To Kolumba končno odstavi s položaja grešnega kozla v tej teoriji.'' Trenutno so raziskovalci mnenja, da so pred Kolumbom najverjetneje že Vikingi dosegli območje današnje Amerike in bolezen prinesli v Evropo. Omenimo pa še, da niso le Evropejci trpeli zaradi 'ameriških' bolezni. Prebivalci nove zemlje so trpeli za mnogimi 'evropejskimi boleznimi', kot so ošpice, gripa in črne koze.
