Uvedbo davčnih blagajn, ki onemogočajo prirejanje računov, je vladi že pred leti predlagala Davčna uprava RS (Durs), v kateri so prepričani, da bi na tak način bistveno omejili utaje davkov pri gotovinskem poslovanju. Davčni inšpektorji ugotavljajo, da te nečedne prijeme uporabljajo zlasti v gostinstvu, kjer so z metodo predhodnega fotografiranja računov ocenili, da prireja račune več kot polovica gostincev. Po Dursovi oceni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, utajijo več kot 20 milijonov evrov DDV na leto.
Švedska je za uvedbo davčnih blagajn potrebovala štiri leta
Davčne blagajne se od klasičnih registrskih blagajn razlikujejo v tem, da imajo poseben davčni spomin, v katerega zavezanec ne more posegati in v katerem so shranjeni vsi podatki o izdanih računih. Davčne blagajne bi bile neposredno povezane s strežniki Dursa, kar bi omogočilo sprotno spremljanje podatkov na področju celotne države ter lažje določanje rizičnih davčnih zavezancev. Na Dursu ob tem opozarjajo, da je uvedba davčnih blagajn zelo zahteven in dolgotrajen projekt. Švedska, ki je davčne blagajne uvedla s 1. januarjem letos, je namreč za uvedbo potrebovala kar štiri leta.
Na finančnem ministrstvu so nam povedali, da dokončna strokovna odločitev za uvedbo davčnih blagajn še ni sprejeta, in da je treba oceniti prednosti in slabosti, prihranke in stroške ter morebitne alternative. Po njihovi oceni so davčne blagajne sicer koristne na določenih segmentih boja proti sivi ekonomiji, opozarjajo pa, da ob njihovi uvedbi siva ekonomija ne bo izginila. Ocene nekaterih dobaviteljev, po katerih naj bi se z uvedbo davčnih blagajn obseg sive ekonomije znižal za kar 30 odstotkov, jemljejo s precejšnjo skepso, saj v Italiji in Grčiji, ki sta davčne blagajne uvedli že pred skoraj 20 leti, večjega znižanja obsega sive ekonomije niso zaznali.
Tisoč evrov na blagajno
Uvedba davčnih blagajn bo nedvomno velika poslovna priložnost za dobavitelje. Če upoštevamo, da osnovni model, za katerega so se odločili na Švedskem, stane okoli 1000 evrov, bi to pri 50.000 zavezancih, ki po podatkih Dursa poslujejo z gotovino, pomenilo okoli 50 milijonov evrov. Matej Cvikl, direktor podjetja MicroCocktail Software, je povedal, da si sicer obetajo zaslužek, kar pa naj bi bilo drugotnega pomena. Prepričan je namreč, da bi bila uvedba zelo koristna, zmanjšanje sive ekonomije pa bi po njegovem mnenju upravičilo stroške. "Uvedbo davčnih blagajn na vsak način podpiramo in smo Davčni upravi tudi ponudili vse potrebno sodelovanje pri uvedbi. Ob tem si želimo, da se programska oprema za izdajo računov standardizira in da bo konkurenčno prednost imel tisti dobavitelj, ki bo imel dober program, in ne tisti, ki bo omogočal malverzacije," je povedal Cvikl. Konkurenca za pridobitev naročila bo očitno velika, saj menda nobena programska hiša ne obvladuje desetih odstotkov trga.
