Deklica je želela k očetu
Dekličin oče Stojan Jež že od začetka postopka vztraja, da so slovenske institucije kršile ustavo ter številne zakone in mednarodne pogodbe, denimo konvencijo OZN o otrokovih pravicah. Daša je morala zaradi tega po razvezi staršev prestajati dolge sodne postopke o dodelitvi otrok, državni organi pa so ji največjo škodo povzročili s tem, da so bili ves čas gluhi za njene želje. Čeprav sta s sestro že leta 1998 želeli živeti pri očetu in zakonitem zastopniku Stojanu Ježu, so si ju državne institucije podajale kot kakšna predmeta, ki ju je treba nekomu dodeliti, je v tožbi med drugim zapisal pooblaščenec obeh deklet, celjski odvetnik Boštjan Verstovšek. Vse skupaj je trajalo skoraj štiri leta, dokler ni marca 2002 zadeva dobila epiloga na ustavnem sodišču. Daša se je takrat lahko vrnila k očetu, šele dve leti pozneje pa je lahko za njo prišla tudi mlajša sestra Asja, v imenu katere je oče prav tako vložil tožbo proti državi. Tudi v tem primeru zahteva 4,2 milijona evrov odškodnine.
Vrsta strokovnih napak
Da je šlo pri dolgotrajnem postopku dodelitve otrok po ločitvi staršev v tem primeru marsikaj narobe, je bilo povsem jasno tudi na podlagi pričanja klinične psihologinje Alenke Sever, ki je o tej zadevi pripravila izvedeniško mnenje. Čeprav se je osredotočila predvsem na psihološko škodo, ki jo je celoten postopek pustil pri Daši, je bilo iz njenih besed mogoče razbrati tudi, da so pristojne službe v tem primeru zagrešile vrsto strokovnih napak. "Bila sem šokirana nad samim postopkom, zlasti glede izvršbe," je na tokratni obravnavi priznala Severjeva in pojasnila, da je bil način odvzema otroka takšen, kot da so "odpeljali nek hladilnik, češ da pripada nekomu drugemu". Po vrhu vsega so jo na takšen način odpeljali k materi, čeprav dekletce ni želelo živeti pri njej. "Psihološka škoda, ki je zaradi tega nastala pri deklici, je nepopravljiva. S tem je kot otrok izgubila zaupanje tako v odrasle na splošno kot v starše," je ocenila Alenka Sever.
Po njenih besedah je nedopustno, da je borba za skrbništvo trajala tako dolgo, saj je psihološka škoda pri Daši ravno posledica dolgotrajnega postopka. "Če bi bil ta hitro končan in če bi starša dosegla soglasje, vsega tega ne bi bilo," je dejala klinična psihologinja. Svoje razočaranje je sklenila z mislijo, da če so v Sloveniji ti postopki urejeni tako, kot se je pokazalo v tem primeru, "potem ubogi otroci".
O tožbi Daše Jež proti državi je sicer sodišče enkrat že odločilo. Takrat je prvostopenjsko sodišče tožbo zavrnilo, a so nato višji sodniki sodbo razveljavili in primer dodelili drugi sodnici Mojci Lobnik. Skozi dosedanji postopek je bilo mogoče razbrati, da lahko Daša Jež pričakuje odškodnino zaradi ravnanja državnih ustanov, kolikšna bo, pa bo morala odločiti sodnica Lobnikova.
