Cepljenje proti gripi bo potekalo v večini območnih zavodov za zdravstveno varstvo, ambulantah zdravstvenih domov in zasebnih zdravnikov ter v nekaterih domovih za starejše občane.

Cepljenje je pomembno, ker ščiti pred boleznijo in zapleti. Več ljudi ko se cepi, težje se gripa širi, navajajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). S cepljenjem najbolj ogroženih skupin zmanjšamo tveganje za smrt zaradi bolezni same ali njenih zapletov. Po cepljenju se zaščita razvije po enem do dveh tednih.

Kdo naj se cepi?

Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vse prebivalce, da pred boleznijo zavarujejo sebe in svoje bližnje, predvsem pa za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic, diabetike, osebe z imunsko pomanjkljivostjo, bolnike z rakom, nosečnice v drugem in tretjem trimesečju ter otroke, stare od šest do 23 mesecev.

Prav tako je cepljenje priporočljivo za družinske člane starejših oseb in kroničnih bolnikov, ki virus gripe lahko zanesejo v domače okolje in s tem ogrožajo svojce, družinske člane majhnih otrok, še posebej v družinah z dojenčki, mlajšimi od šestih mesecev, ki še ne morejo biti cepljeni.

Cepili naj bi se tudi zdravstveni delavci in ljudje v vseh poklicih, kjer bi povečana odsotnost z dela ohromila delovanje nujnih dejavnosti, kot so na primer policija, carina, pošta, gasilci, ter osebe, ki so bile v prejšnji sezoni cepljene s pandemskim cepivom ali so prebolele pandemsko gripo, svetujejo na IVZ.

Lastnosti cepiva

Letošnje sezonsko cepivo vključuje antigene virusov gripe A/H3N2, pandemskega A/H1N1 in influence B, ki bodo po predvidevanjih krožili v prihajajoči sezoni.

Cepivo je varno, poudarjajo na IVZ in dodajajo da cepivo ne more povzročiti bolezni, saj ne vsebuje virusa gripe. Za odrasle osebe zadošča en odmerek cepiva. Otroci, mlajši od devetih let, praviloma potrebujejo dva odmerka v razmaku enega meseca.

Neželeni učinki po cepljenju se pojavijo redko in običajno hitro minejo. Najpogosteje so na mestu vboda kot oteklina, bolečina ali rdečina. Zelo redko se pojavijo povišana temperatura, slabo počutje, slabost, glavobol, utrujenost.

Način okužbe in preventiva

Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Pri nas se tako kot na celotni severni polobli pojavlja predvsem v zimskih mesecih.

Prenaša se s kužnimi kapljicami in prek površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju in prepotujejo razdaljo do največ enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Na površinah lahko virus gripe preživi več ur. Če se onesnaženih površin dotaknemo z rokami, lahko virus zanesemo na sluznice nosu, oči in ust.

Za zaščito pred gripo je pomembno pogosto in pravilno umivanje rok z milom vsaj 20 sekund. Pogosto prezračevanje prostorov ter v času kroženja virusov gripe izogibanje zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi. Za zaščito drugih je pomembno pravilno higiensko kihanje in kašljanje v zgornji del rokava ali tako, da pokrijemo nos in usta s papirnatim robčkom in ga nato odvržemo.

Kako ravnati, če zbolimo

Približno tri dni po okužbi z virusom gripe se lahko pojavi mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu, suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki ponavadi izginejo v dveh do sedmih dneh.

Če zbolimo, ostanemo doma, poudarjajo na IVZ. Bolnik naj počiva in pije tople napitke. Visoko vročino znižujemo z zdravili za zniževanje temperature. Ob tem na IVZ poudarjajo, da gripo povzroča virus, zato je jemanje antibiotika brez učinka.

Če se v nekaj dneh zdravstveno stanje bolnika z gripo ne izboljša, predvsem če visoka temperatura ne pade in se kašlju pridruži težko dihanje, na IVZ priporočajo posvet z izbranim zdravnikom, saj je verjetno prišlo do zapletov.