Slovenija v pritožbi zatrjuje, da trije iz skupine izbrisanih pritožnikov v Sloveniji po izbrisu nikoli niso zaprosili za izdajo (ponovnega) dovoljenja za prebivanje in zato po mnenju vlade v državi niso izkoristili vseh pravnih sredstev. Poleg tega bo Slovenija zatrjevala, da je sprejela novi zakon o izbrisanih (veljati je začel nekaj dni po objavi sodbe), ki naj bi kršitve odpravil. Ugovarjala bo tudi obsodbi, da je država z izbrisom povzročila apatridnost pritožnikov, saj je bil status državljanstva v Jugoslaviji kompleksno urejen in Slovenija na vse okoliščine oseb, ki so pripadale tudi drugim republikam, ni mogla vplivati.
Vlada ima majhne možnosti
Odvetnik izbrisanih Andrea Saccucci je za Dnevnik povedal, da ima država pravico do pritožbe, vendar ta poteza "ne kaže nikakršne pripravljenosti za iskanje celostne in zadovoljive rešitve, ki bi se nanašala na posledice izbrisa". Po njegovem mnenju ima vlada majhne možnosti za to, da bi bila pritožba sploh sprejeta, saj "ne odpira nobenega obče pomembnega vprašanja ali vprašanja, ki bi se nanašalo na interpretacijo Sodišča oziroma na konsistentnost s prejšnjimi sodbami". Obenem je Sacucci napovedal, da se bodo na sodbo pritožili tudi izbrisani. Oporekali bodo odločitvi, da dva od pritožnikov nista žrtvi kršenja človekovih pravic, ker sta že pridobila status stalnih prebivalcev, tudi za nazaj, s čimer naj bi jima bila po mnenju sodišča poravnana tudi škoda, ki sta jo utrpela. "To nasprotuje vsakršnemu občutku za pravičnost," je dejal Saccucci. "Odločitev je v nasprotju z odločbami Sodišča v drugih primerih, zato mora o tem ponovno odločati veliki senat."
O trditvi vlade v pritožbi, da trije od pritožnikov nimajo statusa žrtve, ker v Sloveniji niso izkoristili vseh pravnih sredstev za ponovno pridobitev statusa, je Saccucci dejal, da ne ve, "zakaj bi pritožniki zaprosili za status, če so vedeli, da bodo zavrnjeni (zaradi neustrezne zakonodaje v preteklih letih - op.p.)." "To seveda ne spremeni dejstva, da so bili nezakonito izbrisani in da je dolžnost države, da jim zagotovi učinkovito pravno sredstvo. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je Sodišče ugotovilo, da je Slovenija kršila njihovo pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kar pomeni, da pritožnikom ni bilo treba na ravni države izrabiti nobenega sredstva, preden so vložili pritožbo na Sodišče."
Zakon, na katerega se sklicuje Slovenija, ni ustrezen
Odvetnik je še opozoril, da novi zakon o izbrisanih, na katerega se sklicuje Slovenija, ni ustrezen. "Strasbourško sodišče je ugotovilo, da je kljub številnim zakonodajnim in administrativnim poskusom, da bi uredila status izbrisanih, cilj še ni bil dosežen. Novi zakon je še en nezadosten poskus, saj predpisuje stroge pogoje, ki jih morajo izbrisani izpolnjevati, zaradi katerih bo imela država ponovno razloge za zavrnitev prošenj izbrisanih za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje. Zahteva denimo dokaze za to, da se je izbrisani skušal vrniti v Slovenijo. Mnogi so to poskušali, vendar so obupali, ker niso bili uspešni že v prvih letih po izbrisu. Poleg tega so mnogi ugotovili, da ne izpolnjujejo pogojev, ki jih postavljajo [prejšnji] zakoni in zato v prošnjah za status niso videli smisla. In končno, tisti, ki so se skušali vrniti tako, da so iskali stik prek slovenskih ambasad, ne morejo o tem predložiti nobenega dokaza, kakršnega zahteva novi zakon." S Saccuccijevo oceno se ujema nedavna negativna odločba, ki jo je prejel eden od izbrisanih. Izdana je bila po določilih novega zakona, odločitev pa se je izkazala za tolikanj sporno, da se je ministrstvo za notranje zadeve odločilo za obnovitev postopka.
Na pritožbo države, da izbris ni povzročil apatridnosti, je Saccucci odvrnil, da "je izbris vsem pritožnikom dejansko preprečeval pridobitev slovenskega državljanstva, kar je v nasprotju z obveznostmi države, ki izhajajo iz mednarodnega prava, ki se nanaša na nasledstvo držav". Povedal je, da so mnogi izbrisani - tudi eden od pritožnikov - po izbrisu ostali brez državljanstva, ker niso mogli pridobiti državljanstva nobene od nekdanjih jugoslovanskih republik. "Država nima zgolj obveznosti, da ne povzroči izgube državljanstva, temveč tudi obveznost, da ne ustvari pogojev za arbitrarno prikrajšanje za državljanstvo ali za odrekanje državljanstva," je zaključil.
