Razstava prikazuje, kako je nemška družba na vseh ravneh – tako mediji kot tudi industrija, cerkev in šola – okoli leta 1930 zgradila Hitlerjev kult in se ga oklepala vse do druge svetovne vojne ter neizogibnega konca.

Nekateri mediji so razstavo nemškega muzeja zgodovine označili kot takšno, ki podira tabuje in kot prvo razstavo o samem Adolfu Hitlerju. Avtorji razstave pa pravijo, da so se osredotočili predvsem na družbo, ki je ustvarila diktatorja. „Nočemo se osredotočiti na Hitlerja kot na osebnost,“ je povedal Hans-Ulrich Thamer, kustos razstave s podnaslovom „Narod in kriminal“. „Želimo predstaviti vpogled v vzpon režima, v njegovo delovanje na oblast in v njegov padec. Pa tudi v ogromen uničevalen potencial, ki ga je nacizem sprostil.“

Na ogledu razstave se obiskovalec potopi v svet nacistične propagande, od cigaretnih zavojčkov, okrašenih s svastiko, do dokumentov o gradnji nacistične države s svojo industrijo, avtocestami ter praznovanjem in čaščenjem Hitlerja.

Prav tako so v muzeju razstavljene tudi rumene zvezde, ki so jih morali nositi Judje. Tam so tudi črtaste uniforme, ki so jih nosili ljudje v koncentracijskih taboriščih, med njimi je tudi otroška oblekica. Razstavljeni so tudi povojni predmeti nemške družbe, ki kažejo na nacizem. Tako so razstavljene naslovne strani časnika Der Spiegel, kjer je bil Hitler med letoma 1949 in 2010 upodobljen kar 46-krat. „Od leta 1990 ni preteklo niti eno leto, da ne bi bil Hitler na naslovnici vsaj enkrat,“ je dejal eden od kustosov.

Thamerja so vprašali tudi to, ali takšni muzeji ne privabijo neonacistov. „Te vrste ljudje,“ je dejal, „ne obiskujejo muzejev.“