Aplikacije, ki so jih oglaševali na Facebokovi skupnosti, so na popularnosti pridobivale zelo počasi, zato število prenosov sprva ni pokazalo jasne povezave. Ko pa je aplikacija doživela določeno število prenosov, je njena priljubljenost narasla prek vseh meja. Avtorji raziskave so povedali, da v realnem svetu tega fenomena ni.
Podatke so začeli zbirati sredi leta 2007, ko je imel Facebook 2720 aplikacij in petdeset milijonov uporabnikov. Takrat so bile še vse aplikacije, ki jih je uporabljal nek uporabnik, vidne tudi njegovim prijateljem, ti pa so bili tudi obveščeni, ko je njihov prijatelj začel uporabljati neko aplikacijo. Pri Facebooku so s to prakso sicer od takrat prenehali.
V raziskavi, ki sta jo vodila znanstvenika z Oxfordske univerze Jukka Pekka Onnela in Felix Reed Tsochas, sta pregledala (anonimizirane) podatke o številu prenosov vseh aplikacij v petdesetih dneh.
Ugotovila sta, da termin "družbeni vpliv“ odigra vlogo le pri nekaterih aplikacijah na določen dan. "Zanimivo odkritje je, da sta se združila dva različna vzorca obnašanje,“ je povedal Onnela. "Pojavila se je neka mejna vrednost popularnosti in ko je bila ta presežena, so uporabniki postali dovzetni na izbiro drugih.“
Onnela je povedal, da kar je zanimivo pri podatkih, je to, da na milijone uporabnikov niso zaznali zunanjega vpliva, medtem ko se je njihovo obnašanje spontano začelo spreminjati, ko so neodvisno izbirali na podlagi izbir svojih prijateljev in ostalih Facebookovih uporabnikov.
"Družbeni vpliv je močno prisoten pri spletni konzumaciji vsebin – vendar – vsaj v tem primeru, le za določene proizvode,“ je povedal.
