Sveti gral mladosti bo tistemu, ki ga bo odkril, zagotovo prinesel nepredstavljivo bogastvo. Zato se poleg nekaterih teorij in diet na trgu pojavljajo tudi šarlatani, prevaranti in trgovci, ki trdijo, da imajo „čudežni napoj“, ki pa večkrat nima nobenega učinka. Na trgu so se pojavili zvarki iz opičjih žlez in mletih pasjih mod, znanstveniki pa so ugotovili, da pri daljšanju življenja pomaga tudi telovadba, rdeče vino, čokolada, vitamin C, koktejli antioksidatov.

Zadnja vest o eliksirju mladosti pa prihaja iz Italije, kjer so znanstveniki ugotovili, da miši, ki v prehrani dobijo dodatne tri aminokisline, živijo kar 12 odstotkov dlje kot miši, ki jedo navadno hrano. Za ljudi naj bi to pomenilo okoli deset let več življenja.

Sicer pa se z vse boljšo zdravstveno oskrbo naše življenje dnevno podaljša za pet ur. Novinar David Stipp je v svoji knjigi Tableta mladosti (The Youth Pill) zapisal, da bo v naslednjih desetletjih zagotovo obstajala tableto, s katero bomo lahko preprečili določene bolezni in si življenje podaljšali za deset let.

Večje živali živijo dlje

Znanstveniki, ki so še pred časom namrščili čelo, če jih je kdo spraševal o večnosti, zdaj trdijo, da bi bilo človeško življenje smiselno podaljšati. Pred kratkim sploh še nismo vedeli, zakaj se staramo – veljalo je prepričanje, da so naša telesa kot naprave, ki se sčasoma pokvarijo. Vendar pa so naša telesa opremljena s sistemom za samopopravljanje, ki naše celice pri zdravju ohranja več desetletji. Poleg tega pa naj bi se začeli starati šele sredi dvajsetih let. Zato je odkritje, ki bo razkrilo, zakaj mehanizmi v našem telesu prenehajo delovati, velikega pomena.

Ljudje sicer veljajo za eno izmed vrst, ki živi najdlje. Premagajo nas velike želve, ki živijo okoli 200 let in kiti, ki naj bi doživeli tudi 300 let. Večje živali sicer živijo dlje kot manjše, vse kar leti ali plava prav tako živi dlje od tistih, ki živijo na kopnem. Razumeti te razlike nam prav tako da vpogled v staranje – in način, kako ga lahko zaustavimo. Miši se starajo hitreje – saj so manjše, hitreje pristanejo v čeljustih plenilca in so bolj občutljive na mraz.

Evolucija je mišim dala telo, ki živi hitro in tudi mlajše umre. Polno je spolnih hormonov, saj je pomembno, da se miši razmnožijo, preden jih ulovijo plenilci. Zato je na primer nesmiselno, da bi bile miši opremljene s protirakavimi mehanizmi. Po drugi strani pa se sloni starajo počasneje, saj so večji in imajo manj naravnih sovražnikov. Preživijo tudi daljša obdobja brez hrane, imajo pa tudi „DNK sistem za popravila“, zaradi katerega živijo dlje. Tudi ptice živijo dalj časa, ker se lahko izognejo plenilcem.

Napredek v raziskavah DNK je odprl nova vrata v razumevanje staranja in znanstvenikom omogočil, da najdejo tiste gene, ki so odgovorni za „propad“ naših teles.