"Doslej so strokovnjaki ocenjevali, da bo obseg prodaje iz leta 2007 na področju osebnih vozil ponovno dosežen leta 2012, leta 2013 pa tudi na področju komercialnih vozil, vendar smo z obetavnimi trendi rasti v prvi polovici leta od predkriznega obsega prodaje oddaljeni le še dober korak," je za STA dejal Bušen, ki na svetovni ravni pričakuje šestodstotno rast v primerjavi z letom prej na osebnih ter desetodstotno na gospodarskih vozilih.

Kot je dejal, so se v kriznih razmerah najbolje znašla podjetja z razvojnim potencialom, prilagodljiva na tržne razmere, tudi slovenska podjetja pa so v zadnjih letih dosegla precejšen tehnološki in tržni preboj. To se po njegovem kaže v kakovosti izdelkov in razvojni naravnanosti, ki jih ima vrsta slovenskih dobaviteljev pri proizvajalcih vozil in sistemskih dobaviteljih, posledica tega pa je tudi razmeroma močan tržni položaj večjega števila dobaviteljev.

"Zaupanje kupcev v slovensko avtomobilsko industrijo je na visoki ravni, prav tako so ključni slovenski dobavitelji v krizi svojo konkurenčno prednost celo povečali," meni Bušen in kot enega zelo pozitivnih vplivov, ki je temu sektorju pomagal obdržati razvojno intenzivnost in z vlaganji slediti kupcem v času krize, omenil odziv države preko posojil SID Banke.

V EU je avtomobilska industrija ena od treh razvojnih prioritet in hkrati trend, ki ga Evropska komisija podpira s petimi milijardami evrov v okviru iniciative za zelena vozila, glede na njen pomen pa bi morala po Bušenovem mnenju takšno mesto imeti tudi v Sloveniji. Slovensko avtomobilsko industrijo namreč predstavlja preko 85 podjetij in 600 kooperantov, ki skupaj zaposlujejo okoli 147.000 ljudi, lani pa so ustvarili za 2,3 milijarde evrov prodaje, od tega 80 odstotkov z izvozom.

Kot ob tem še dodaja prvi mož slovenskega avtomobilskega grozda, ta podjetja povprečno v razvoj vlagajo pet odstotkov realizacije in 12 odstotkov v nove tehnologije, ob tem pa državi prispevajo za 500 milijonov evrov davkov letno.

"V Sloveniji imamo razvojne in predrazvojne dobavitelje, predvsem pa imamo kompetence, s katerimi lahko izkoristimo priložnosti, ki jih ponujajo razvojni trendi v avtomobilski industriji, kot so hibridizacija in elektrifikacija vozil, tehnologije za radikalno zmanjšanje porabe motorjev z notranjim izgorevanjem, mehatronski sklopi, lahka gradnja vozil in podobno," je še dodal Bušen.

Sicer pa je celotna avtomobilska panoga po njegovih besedah postavljena pred pomembne izzive na področju ekologije, varnosti in zanesljivosti ter izboljšav materialov in tehnologij. Kot je zatrdil, je glavni cilj ustvariti avto, ki bo cenovno sprejemljiv, ki bo ponujal več udobja in varnosti ter ne bo ustvarjal dodatnih emisij v okolje, slovenska avtomobilska industrija pa lahko tudi po zaslugi dobre povezanosti z akademsko sfero pri tem enakopravno sodeluje.