Položaj direktorja RAS ste prevzeli v nenavadnem obdobju, saj se zaradi novega zakona o RTVS v manj kot letu dni obetajo nove spremembe v vodstvu tega medija. Zakaj ste se sploh prijavili na razpis?

Seveda sem razmišljal o kontekstu nove zakonodaje, izzivih in pomenu nacionalnega servisa. Zame je bilo ključno, da so mi radijski sodelavci dali vedeti, naj se prijavim. To je bila zame zadostna motivacija.

Pa mislite, da boste po sprejetju novega zakona lahko nadaljevali program dela, ki ste si ga sedaj zastavili?

To je višja sila in temu se moramo podrediti. Izkoristili bomo to obdobje, da naredimo nekaj dobrega za tiste, ki ustvarjajo program, in seveda za ljudi, ki ga poslušajo. Postavimo lahko nekakšne nastavke, kaj in kako bo po sprejetju novega zakona, pa si ne upam napovedovati.

Prihodnje leto lahko postanete že drugič nekakšna postranska "žrtev" političnega vmešavanja v delo RTVS.

Verjamem, da bo tudi v Sloveniji napočil čas, ko politika ne bo arbitrarno posegala v imenovanje odgovornih ljudi v medijih, da bo napočil čas uredniške avtonomije in da bomo lahko kot v normalnih državah delali v službi javnosti in za javnost.

Vaše imenovanje ni bilo niti za trenutek vprašljivo. Vmes so se celo pojavili namigi, da naj bi protikandidatka Darja Groznik po novem postala vaša pomočnica.

Iskreno povedano, o teh dogovorih ne vem ničesar, saj sem se zavestno umaknil iz te igre. Tako velika podpora programskega sveta mi predstavlja zelo močan izziv in hkrati zavezo, da skupaj poskušamo narediti nekaj dobrega.

Svetniki so kljub vsemu pričakovali, da se boste pojavili na seji, na kateri se je odločalo o vašem imenovanju.

V torek, ko je potekala seja programskega sveta, sem bil še v Katarju. Telefon sem vključil pozno popoldne na münchenskem letališču. V hipu sem prejel štirideset SMS-sporočil. Res je, da se je odhod na Himalajo zavlekel, sem pa načrtoval, da bi se vsaj predstavil svetnikom in jim dal tudi možnost, da me izprašajo glede programa. Včasih je usoda močnejša od naših želja.

Če se dotakneva še vsebin RAS. Nekateri radijski sodelavci menijo, da bi bilo treba najprej urediti informativni servis...

Informativni servis nacionalnega radia vidim kot najmočnejšo vertikalo, ki združuje najboljše, kar ponujajo programi. Zanj ne smejo obstajati tabu teme, o vsem je treba poročati kredibilno, iz prve roke in na najboljši možni način. Kljub vsemu pa bodo potrebni še drugi prijemi. Zvočna podoba informativnih oddaj ni bila prenovljena od leta 2004. Želim si, da bi to prenovo naredili bodisi ločeno bodisi znotraj prenove celotnega informativnega poslanstva RTVS. Predvsem pa si želim, da nacionalni radio, medtem ko ponuja svoje mnenje, zavzame kdaj tudi stališče do določenih dogodkov. Včasih časopisne hiše niso izšle s prvo izdajo, dokler niso poslušale radijskih poročil. Želim si vrnitve takšnega ugleda. Ne morem obljubiti nemogočega, lahko pa RTVS vrnemo kredibilnost.

Zaupate obstoječemu kadru na RAS?

Res je, da so bili odgovorni uredniki imenovani pod prejšnjim vodstvom, vendar pa mandati, ki potečejo decembra, zame niso sporni. Naslednji teden se bomo s sodelavci o teh stvareh jasno pogovorili. Imam svojo vizijo in strategijo, ki sem jo tudi zapisal v programu dela, a sem pri tem odprt, tako da bom iskal tudi najmanjši možni skupni imenovalec. Če ne bo prišlo do sodelovanja, bom moral skladno z dogovorom z generalnim direktorjem in pričakovanji organov upravljanja na RTVS ukrepati.

Med stavko javnega sektorja so se novinarji RTVS pritoževali, da ne morejo opravljati svojega poklica po novinarskih standardih, ki morajo biti v takšni hiši na visokem nivoju. Se sami počutite kot javni uslužbenec?

Sam sem nasprotoval vstopu novinarjev v sistem javnih uslužbencev in jih dobil tudi po prstih. Ko smo leta 2004 stavkali, sem naredil veliko napako, da nisem odstopil, saj bi s tem pokazal lastno nestrinjanje z razmerami. Javnost ne sme biti talec takšnih ali drugačnih eksponentov moči, ki posegajo tudi na področje informiranja. To, da nacionalni medij zaradi tega ali onega ne bo poročal, je nesmisel. Tega svet ne pozna.