Žanrsko je serija situacijska komedija, ki je bila v petdesetih in začetku šestdesetih let prevladujoča oblika zabavnih televizijskih oddaj. Med njimi je bila ena najbolj priljubljenih nanizanka The Honeymooners, po kateri so se - z nasnetim smehom - zgledovali tudi ustvarjalci Kremenčkovih. V središču obeh nanizank sta poročena (delavska) para, osrednje gonilo pripovedi pa je antagonizem med moškim in ženskim "moštvom", ki se nenehno zapletata v (besedne) boje.

Čeprav so Kremenčkovi postavljeni v daljno preteklost, so čemerni hrust Fred, njegov zvesti prijatelj in sosed Barney Grušč ter njuni ženi Vilma in Betty tipični prebivalci ameriškega predmestja (Bedrock). Že najavna špica, v kateri se Fred po končanem delavniku vrača z dela v svojo skrbno urejeno hišico, ki je na las podobna vsem drugim v naselju, nam pričara tipično predmestno vzdušje. Prepoznaven način življenja, za katerega so značilni sosedsko druženje, peka na žaru, kegljanje, košenje trave, obisk drive-in kina..., pa je tudi v jedru samih zgodb.

Da je znameniti producentski dvojec Hanna-Barbera svojo "sodobno kamenodobno družino" naselil prav v predmestje, seveda ni naključje. V začetku šestdesetih let, ko so Kremenčkove začeli predvajati po televiziji, je bila namreč množična migracija iz ameriških mest v predmestje že končana. In televizijske mreže so želele ponuditi program, s katerim bi se "novopečeni" predmestni gledalci lahko poistovetili.

Ena najpomembnejših identifikacijskih točk Kremenčkovih je bila zagotovo okamenelost vlog, pripisanih moškim in ženskam. Fred in Barney sta se tako kot predmestni moški v svojem avtomobilu (na nožni pogon) vsak dan vozila na delo (v kamnolom), Vilma in Betty pa sta tako kot druge gospodinje ostajali doma, kjer sta s pomočjo neštetih gospodinjskih aparatov urejali hišo, preostanek časa pa preklepetali na dvorišču ali po telefonu. Ustvarjalci so bili pri preoblikovanju gospodinjskih pripomočkov v kamenodobno obliko nadvse iznajdljivi. Duhovito, pogosto ironično obarvano "popredmetenje" živali - mamuta v sesalnik, hobotnice v pomivalni stroj, raka v kosilnico in tako dalje - je za mnoge najprivlačnejša plat celotne serije.

Vilmina in Bettyjina (ekonomska) odvisnost od mož je v nanizanki uravnotežena z njuno nesporno avtoriteto pri vodenju gospodinjstva in nadziranju prostočasnih aktivnosti. Vilma je za razliko od Freda, ki je hitre jeze in kratke pameti, preudarna in bistra, predvsem pa verbalno veliko spretnejša od njega. Zato njegovi vztrajni poskusi, da bi jo "pretental" in na primer odšel z Barneyjem na kegljanje namesto v opero, vedno znova spodletijo.

V seriji je antagonizem med predpisanimi spolnimi vlogami najbolj očiten takrat, ko so te (začasno) zamenjane. Fred tako na primer v eni od epizod za en dan postane gospodinja, Vilma in Betty pa si nadeneta moška oblačila, da bi lahko vstopili v klub, namenjen izključno moškim. A v opisanih primerih ne gre za subverzijo družbenih norm, pač pa nasprotno za njihovo utrjevanje. Odstopanje od pričakovanega obnašanja namreč s seboj prinese zmedo in nered, zato si vsi želijo ponovne vzpostavitve "normalnega" stanja.

Takšno ohranjanje statusa quo je v nanizanki prisotno tudi na področju družbene ureditve. Kremenčkovi in Gruščevi so predstavniki (kamenodobnega) proletariata. Občasno sicer sanjarijo, da bi spoznali katero od znanih osebnosti - na primer Caryja Granita ali Stonyja Curtisa - oziroma napredovali na družbeni lestvici, a na koncu vedno spoznajo, da se najbolje počutijo v udobni domačnosti srednjega razreda. Takšna ideologija je eksplicitno izražena v epizodi, v kateri vesoljček Gazoo Fredu uresniči željo in ga za en dan spremeni v šefa. A Fred kmalu ugotovi, da je prišel z dežja pod kap. Njegov avto sicer zamenja limuzina, a namesto v prijateljski družbi mora posedati na dolgočasnih sestankih in namesto obilnih mesnih obrokov grizljati korenčke. Zato se ob koncu dneva, ko čarobni urok popusti, nadvse razveseli povrnjenega statusa "dragocenega delavca", ki ga prej ni znal ceniti.

Kljub tej prevladujoči konservativni naravnanosti je serija prinesla tudi nekaj prelomnih trenutkov v zgodovini popularne kulture. Fred in Vilma ter Barney in Betty sta bila prva risana para, ki smo ju videli spati v skupni (zakonski) postelji; pred njimi sta to (na televiziji) storila le Mary Kay in Johnny v istoimenski humoristični nanizanki iz leta 1947. V tretji sezoni se je Fredu in Vilmi pridružila hčerkica Pebbles, Barneyju in Betty pa posvojenec Bam-bam, čemur je botrovalo dejstvo, da je serija s časom postajala namenjena predvsem otrokom. Vilma je bila sploh prva noseča animirana junakinja, Kremenčkovi pa prva televizijska serija, ki je (posredno) obravnavala vprašanje neplodnosti.

Kamenodobna nanizanka je "rodila" tudi nekaj nezgrešljivih fraz, ki so kljub svoji častitljivi starosti še vedno žive. Če je patriarhalno obarvan pozdrav "Wilma, I'm home!" (Vilma, doma sem!) danes nemogoče uporabiti brez ironičnega prizvoka, Fredov vzklik "Yabba-dabba-doo!" ostaja odraz pristne, primarne radosti. In te - upajmo - ne bo nikoli povozil čas.