Med državami članicam EU sta imeli avgusta letos najnižjo stopnjo brezposelnosti Avstrija (4,3 odstotka) in Nizozemska (4,5 odstotka), najvišjo pa Španija (20,5 odstotka). Brezposelnost v Latviji je bila 19,5-odstotna, v Estoniji je znašala 18,6 in v Litvi 18,2 odstotka. Slovenija je imela eno nižjih stopenj brezposelnosti, in sicer 7,1-odstotno.

V primerjavi z avgustom lani se je brezposelnost znižala v sedmih članicah EU, v 19 pa se je povišala. Najobčutnejši padec brezposelnosti so zabeležile Malta (s 7,2 na 6,2 odstotka), Avstrija (s 5,2 na 4,3 odstotka) in Nemčija (s 7,6 na 6,8 odstotka). Najvišji porast števila brezposelnih pa so imele Estonija (s 13,5 na 18,6 odstotka), Latvija (s 13,5 na 18,2 odstotka) in Bolgarija (s 7 na 10,1 odstotka). V Sloveniji se je brezposelnost povišala s 5,6 na 7,1 odstotka.

Med krizo se je zvišala predvsem brezposelnost moških

Brezposelnost v EU je v začetku novega tisočletja znašala okoli 9 odstotkov in je bila skoraj tako visoka kot sedaj, močno pa se je začela zniževati od sredine leta 2005. Najnižjo stopnjo (6,7 odstotka) je dosegla v prvem četrtletju 2008, ko se je trend zaradi gospodarske krize obrnil. Še bolj kot Evropo je kriza prizadela ZDA, ki so leta 2000 beležile le 4-odstotno brezposelnost. ZDA so imele precej nižjo stopnjo brezposelnosti vse do začetka leta 2008, vendar so EU ujele že do sredine leta 2009.

Finančna in gospodarska kriza je povečala zlasti brezposelnost moških. Pred desetimi leti je bilo v EU brezposelnih 10 odstotkov žensk in 8 odstotkov moških, od leta 2002 do sredine leta 2008 pa je razlika znašala okoli 1,3 odstotne točke. Z začetkom krize se je razmerje začelo spreminjati v škodo moških, ki so po stopnji brezposelnosti v drugem četrtletju 2009 prvič od začetkov merjenja v letu 2000 celo presegli ženske.

Avgusta letos se je brezposelnost moških in žensk v EU izenačila na 9,6 odstotka. Stopnja brezposelnosti moških je od avgusta lani porasla za 0,3 odstotne točke, stopnja brezposelnosti žensk pa za 0,5 odstotne točke. Ena od držav, kjer je brezposelnost moških opazno presegla brezposelnost žensk, je tudi Slovenija. Stopnja brezposelnosti moških znaša 7,5 odstotka, stopnja brezposelnosti žensk pa 6,7 odstotka (lani 5,6 oziroma 5,5 odstotka).

Med mladimi je brez dela vsak peti

Stopnja brezposelnosti mladih (do 25. leta) je tradicionalno dvakrat višja od skupne brezposelnosti. Brezposelnost mladih v EU je avgusta letos znašala 20,2 odstotka, v zadnjem letu pa se je znižala za 0,2 odstotne točke. Najnižje stopnje brezposelnosti mladih imajo Avstrija (8,5 odstotka) ter Nemčija in Nizozemska (obe po 8,8 odstotka), najvišje pa Španija (kar 41,6 odstotka), Litva (37,6 odstotka) in Estonija (37,2 odstotka). Stopnja brezposelnosti mladih v Sloveniji je znašala 15,8 odstotka, v zadnjem letu pa je porasla za 3,4 odstotne točke.

Za vsako državo je najbolj problematična dolgotrajna brezposelnost. V lanskem letu so bili v EU več kot eno leto brezposelni približno trije odstotki delovno aktivnih oseb, 1,5 odstotka pa jih je bilo brez dela več kot dve leti. Največ dolgotrajno brezposelnih (dlje kot eno leto) je imela Slovaška (več kot 6 odstotkov), več kot 4 odstotke je bilo takih tudi v Latviji in Španiji. V Sloveniji je bilo lani dolgotrajno brezposelnih nekaj manj kot 2 odstotka delovno aktivnih oseb.

Podatki Eurostata kažejo, da na brezposelnost močno vpliva izobrazba. Med tistimi, ki imajo najnižjo izobrazbo, je bilo v EU lani brezposelnih 12,8 odstotka oseb, med visokošolsko izobraženimi pa le 4,5 odstotka.