Plakat torej prikazuje dekle, še nerojenega otroka, poleg pa oblačka, ki se nanašata na skrb za prihodnost. Dekle skrbi: „Moja mama me bo ubila.“ Oblaček, v katerem so zapisane misli otroka, je zelo podoben: „Moja mama me bo dejansko ubila.“
Plakat, ki bo krasil ulico še ves mesec, pa sproža zelo različne odzive. Nekateri pravijo, da je oglas „malo neroden in žaljiv.“ Gospa Bosch je dejala: „Na plakatu nosečnico skrbi, kaj ji bosta rekla starša, ko jim bo za to povedala. Ko bosta starša izvedela, da sem noseča, me bosta ubila – torej razmišlja, da je edina stvar, ki jo lahko naredi, da se temu izogne, splav.“
Michael Ebert, vodilni v podjetju, ki je oglas naročilo, pa pravi: „To je način, na katerega govorijo mladostniki. Če je nekdo zunaj več časa, kot mu starši dovolijo, reče, da ga bo mama ubila. Isto je pri tem. Najbolj pomemben pa je cilj sporočila, in sicer ta, da imamo težavo in da lahko dekleta v takšnem primeru poiščejo pomoč. Nobenemu dekletu skozi to ni potrebno iti sama.“
Mnenja o plakatu so si tudi sicer zelo deljena. Nekatere na primer moti to, da morajo svojim radovednim otrokom razlagati, kaj je na plakatu prikazano, ker ga seveda manjši otroci ne razumejo. Ebert to brani z razlago, da če je otrok dovolj star, da razume razmnoževanje, je tudi dovolj star, da razume problem splava.
