To navsezadnje dokazujejo tudi številne civilne iniciative, ki so se v tem mandatu na vse kriplje trudile, da bi spodkopale njim nevšečne projekte. Merilo uspešnosti dela župana Jankovića je že od začetka vezano tudi na uresničitev 22 predvolilnih projektov, za katere je na zadnjih volitvah dobil široko podporo meščanov, njegova lista pa je v mestnem svetu zasedla več kot polovico sedežev. To je njegovo županovanje brez dvoma olajšalo. V primerjavi z mandatom Danice Simšič so seje mestnega sveta tudi zaradi spremenjenega poslovnika potekale z nadzvočno hitrostjo, predloge je Lista Zorana Jankovića, pogosto ob burnem nasprotovanju preostalih svetniških skupin, sprejemala kot po tekočem traku. Zaradi tega je bil župan nenehno tarča kritik, da vlada absolutistično in da je mestni svet spremenil v svoj glasovalni stroj, kar Jankovića nikoli ni pretirano motilo.

Prelomljena obljuba o brezplačnemu športnemu parku

Kljub ležernemu sprejemanju odločitev v mestnem svetu je bilanca uresničenih predvolilnih projektov ob koncu mandata zgolj polovična, čeprav je ob tem treba priznati, da večina neuresničenih projektov sploh ni bila odvisna od mestne občine, ampak države oziroma zasebnega vlagatelja. To velja tako za novo železniško in avtobusno postajo, negovalno bolnišnico, študentske domove ob Vojkovi kot tudi za umetniške akademije na Roški. Vse neuresničene projekte je resda zasenčilo veličastno odprtje športnega parka Stožice, a tudi v tem primeru ni šlo brez zapletov, kot je za Jankovića postalo že značilno. Samo slavnostno odprtje je skazil protest enega od neplačanih podizvajalcev, pred časom pa je udarila še novica o skoraj 40-milijonski podražitvi zaradi dodatno priznanih in naročenih del zasebnemu partnerju. Obljuba o skoraj brezplačnem športnem parku za mesto je tako splavala po vodi, tudi vzdrževanje športnega parka se ob preoptimistično načrtovanih prihodkih - prodaja imena športnega parka, najemnine za VIP-lože, površine za športne klube in velike koncerte - lahko izkaže za še dražje od napovedanega.

Občina v krizi projekte financirala s krediti

Kar bi le še poslabšalo finančno sliko občine, ki je že danes vse prej kot rožnata. Ljubljana je resda občina z daleč največjimi proračunskimi prihodki, vendar so ti zaradi krize na nepremičninskem trgu že dve leti občutno nižji od načrtovanih, tako da je moralo mesto naložbe v veliki meri financirati s posojili. Ti so na ravni mestne občine, njenih skladov, zavodov in podjetij v pretežni lasti že presegli 200 milijonov evrov, samo letos pa bo proračunski primanjkljaj predvidoma dosegel 30 milijonov evrov. Zaradi pospešenega zadolževanja se je Mestna občina Ljubljana že povzpela med deseterico občin z največjo zadolženostjo na prebivalca, zato bo v prihodnjem mandatu dodatno zadolževanje zaradi zakonskih določb zelo omejeno.

Ljubljana je danes zagotovo lepše mesto

Na koncu je treba vendarle priznati, da je Jankoviću kljub vsemu mesto uspelo narediti lepše in prijetnejše za življenje. Najprej seveda z zaprtjem mestnega središča in novimi conami za pešce, z novim tlakovanjem, obnovljenimi fasadami, potopnimi smetnjaki, urejenimi brežinami Ljubljanice in tremi novimi mostovi. Mesto je po dolgih letih dobilo tudi dva nova parka, pri Žalah in Navju, na področju kulture Center urbane kulture Kino Šiška in Center kulture Španski borci, marca naj bi bila dokončana tudi velika garažna hiša pod Kongresnim trgom, kar bo omogočilo nadaljnje zapiranje mestnega središča za avtomobile.

Prav naraščajoči promet v mestu bo moral v prihodnjem mandatu biti prva prednostna naloga novega župana ali županje. Ljubljanska regija ima po dolgem času jasno in konkretno prometno strategijo, kako izboljšati javni promet, in prihodnja štiri leta bodo odločilna za njeno uresničitev. Sicer bo to le še ena študija, ki jo bodo uradniki pospravili v predal in čez čas naročili novo. Tako Janković kot njegovi izzivalci se tega problema, kot kaže, zavedajo in mu v predvolilnih programih posvečajo veliko pozornosti.