Tako je predstavnik visokošolskih zavodov v svetu Gvido Bratina opozoril, da s predlagano ločitvijo aplikativnega dela na politehnike in raziskovalnega na univerze "stopamo na nevarno področje". Po njegovem se namreč utegne zgoditi, da se bo še spodbudil trend, po katerem imajo visoki strokovni programi prizvok, da so namenjeni manj ambicioznim študentom. Bratina vidi rešitev v tem, da se aplikativne vsebine v večji meri vpletejo v sam bolonjski študij. Igor Jesih pa je kot predstavnik študentov izrazil bojazen, da bo binarnost vodila v ločevanje študentov in profesorjev.

Nasprotno je Zdenka Steblovnik Župan v imenu višjih strokovnih šol izrazila polno podporo dokumentu, zlasti glede binarnosti, saj so po njenih besedah že izkusili težave pri skupnem delovanju ustanov z različnim poslanstvom.

Da vprašanji binarnosti in tudi internacionalizacije terjata odgovore o njunem udejanjanju, je menil rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc. Ob tem je izpostavil, da naj ministrstvo odgovori, s kakšnimi zakonodajnimi ukrepi bo spremenilo visokošolski sistem, da bo lahko sledil ciljem pričujočega programa.

Rektor mariborske univerze Ivan Rozman, ki je povzel večino pripomb mariborskih senatorjev, je poudaril, da se gre s predlaganim programom v ločevanje znotraj visokošolske sfere, medtem ko v več drugih državah v visokem šolstvu poteka združevanje. V zvezi z binarnostjo pa je posvaril, da se z osnutkom univerzam jemlje pravico do gojenja aplikativnega znanja, s tem pa tudi posega v avtonomijo univerze.

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj je med drugim pozval k ohranjanju skrbi za temeljne raziskave ne glede na pritiske trga.

Nov program visokega šolstva za Matevža Tomšiča pomeni segregacijo

Pri osnutku nacionalnega programa visokega šolstva 2011-2020 gre za prisilno ločitev oz. segregacijo dela visokošolskih ustanov, meni dekan novogoriške Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) Matevž Tomšič. Za sociologa Mateja Makaroviča je sporno, da financiranje v skladu z osnutkom ne bo vezano na kakovost, ampak na institucionalno obliko.

Kot je na današnji novinarski konferenci še povedal Tomšič, osnutek dejansko določa, katere ustanove se bodo smele ukvarjati z raziskovalnim delom (univerze), in katerim bo to onemogočeno (politehnike). Po njegovem gre za arbitrarno odločitev, saj bodo slednje v deprivilegiranem položaju, in to ne glede na kakovost in izkazane rezultate.

Makarovič je podrobneje predstavil oceno učinkov predlaganega nacionalnega programa, ki je nastala v sodelovanju med FUDŠ in še nekaterimi visokošolskimi zavodi (novomeška Fakulteta za informacijske študije, Fakulteta za organizacijske študije in Univerzitetno raziskovalno središče).

Makarovič sicer pogreša zlasti odsotnost logike povezovanja, saj je po njegovih besedah glavna logika dokumenta logika delitve. Stroga institucionalna binarnost, kot jo predvideva v začetku septembra predstavljen dokument visokošolskega ministrstva, bo dolgoročno pripeljala tudi do ločitve študentov in njihovega "kategoriziranja" ter do ujetosti visokošolskih učiteljev.

Prav tako je bil Makarovič kritičen do predvidenega načina financiranja, saj naj bi univerzo popolnoma ločili od gospodarstva in bi tako postala predvsem proračunski porabnik, politehnike pa bi se morale po drugi strani enostavno znajti na podlagi sodelovanja z gospodarstvom.

Med negativnimi učinki takšne ureditve je Makarovič izpostavil še, da bi se sredstva na ta način od vrha univerze navzdol delila ne na podlagi kakovosti, ampak na podlagi klientelističnih in političnih razmerij. Tako dejansko ni jamstva, da bi kakovostni programi preživeli, dodaja.