Prebivalci Kolontarja, ki je bil med prvimi prizadet zaradi izlitja strupenega blata iz tovarne aluminija v Ajki, so na današnjem srečanju dali vedeti, da se ne nameravajo vrniti v poplavljeno in delno uničeno vas, in so zahtevali, da se preostale zgradbe uniči, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Po navedbah župana Kolontarja je 35 od več kot 280 hiš v vasi neprimernih za bivanje. Doslej najhujša ekološka nesreča na Madžarskem je terjala štiri življenja, vse štiri žrtve pa so iz Kolontarja.

V bližnjem Devecseru prebivalci zahtevajo, da se odstrani in zamenja zemlja na celotnem onesnaženem območju in okolici, je za MTI povedal tamkajšnji župan Tamas Toldi po današnjem zboru krajanov te vasi. V vasi je bilo povsem uničenih pet hiš, na stotine hiš pa je še vedno brez vode.

Madžarske sosede medtem budno spremljajo morebitne posledice ekološke katastrofe. Na Slovaškem strokovnjaki za okolje redno preverjajo podatke v zvezi s strupenim izlitjem. Ob tem so ocenili, da je malo verjetno, da bi nevarne snovi dosegle Donavo, poroča MTI. Na Hrvaškem se je sestal ožji štab uprave za zaščito in reševanje, ki je analiziral trenutne razmere in preučil aktivnosti glede nadaljnjega ravnanja v zvezi z nesrečo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Romunija pa je zaprosila Madžarsko, da jo redno obvešča o položaju, prav tako pa je sosedi ponudila tehnično pomoč pri odpravljanju katastrofe.

V ponedeljkovi nesreči v tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar v Ajki na zahodu Madžarske je iz poškodovanega rezervoarja izteklo okoli milijon kubičnih metrov strupene odpadne snovi. Strupeno izlitje je bilo usodno za štiri ljudi, več kot 120 ljudi pa je bilo ranjenih; šest ljudi še pogrešajo. Poplavljenih je bilo več vasi, oblasti pa so v treh okrožjih v torek razglasile izredne razmere.

Jordan Cizljeva pozvala k hitremu ukrepanju po nesreči na Madžarskem

Evropska poslanka iz Slovenije Romana Jordan Cizelj je danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju opozorila na nujnost hitrega ukrepanja in jasnih odgovorov po doslej največji ekološki nesreči na Madžarskem.

"V primeru nesreče na Madžarskem bi morali hitro ukrepati, saj se nam je zgodila znotraj meja Evropske unije. Nujno potrebujemo odgovore na vprašanja, kaj je gosta rdeča snov, ali je res nevarna zdravju, ali je res ni na evropskem seznamu nevarnih odpadkov in kako preprečiti podobne nesreče," je poudarila Jordan Cizljeva.

Madžarski poslanec Janos Ader pa je Evropskemu parlamentu danes predlagal oblikovanje evropskega sklada za naravne nesreče namesto obstoječega solidarnostnega sklada, ki bi pokrival podobne primere v skladu z nastalo škodo. "Ob tokratni katastrofi na Madžarskem sem se zavedel, da ne obstaja tovrsten sklad in da potrebujemo neko obsežno rešitev, ne pa ad hoc rešitve," je dejal Ader.

Jordan Cizljeva je sicer na ukrepanje po nesreči na Madžarskem opozorila v sklopu razprave o posledicah katastrofe v Mehiškem zalivu, pri čemer je opozorila tudi na nauke, ki bi se jih morala Evropska unija naučiti iz te katastrofe.

"Katastrofa v Mehiškem zalivu je strašljiva. Kaže na pomanjkljive varnostne standarde in na premalo učinkovito ukrepanje po tem, ko se je nesreča že zgodila. Čeprav se je nesreča zgodila v ZDA, torej v okviru ameriških zakonodajnih zahtev in standardov, se moramo iz nje vsi nekaj naučiti in preprečiti morebitne podobne nesreče," je poudarila.

Ker evropska zakonodaja že zdaj preprečuje, da bi se v uniji zgodili podobni dogodki, in tako unija ni pod časovnim pritiskom za ukrepanje, bi bilo treba po njenih besedah opraviti poglobljeno strokovno analizo vzrokov in posledic nesreče v Mehiškem zalivu. Na podlagi tega pa oblikovati morebitne nove zahteve in ukrepe.

Ob tem je opozorila, da je treba delovati tudi izven evropskih meja, saj je v primeru dogodka, kakršno je bilo razlitje nafte v Mehiškem zalivu, svet v celoti bolj onesnažen, živali in rastline umirajo, ljudje pa trpijo. "Zato moramo storiti tisto, kar je najtežje - doseči visoke mednarodne standarde, ne pa le zaostritev znotraj EU meja," je pozvala.

V odziv na okoljsko katastrofo v Mehiškem zalivu bodo evropski poslanci po današnji razpravi predvidoma v četrtek predlagali prepoved za nova vrtanja in črpanje nafte iz velikih globin v morjih, ki obdajajo unijo, dokler ne bo izveden pregled varnostnih predpisov in zakonodaje o odškodninski odgovornosti.

Čiščenje bo trajalo vsaj leto dni

Ekološka katastrofa na Madžarskem, do katere je prišlo po izlitju strupenih snovi v tovarni aluminija v Ajki, dobiva vse večje razsežnosti. Doslej so zaradi izlitja umrli štirje ljudje, oblasti pa skušajo preprečiti, da se strupeno blato ne bi izlilo v Donavo. Madžarske oblasti so bile zaradi nesreče deležne ostrih kritik domače javnosti.

Madžarske oblasti so po ponedeljkovem izlitju strupene odpadne snovi v tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar v Ajki na zahodu Madžarske skušale zajeziti širjenje strupenega blata. Reševalci zlasti poskušajo preprečiti, da bi izlita snov stekla v Donavo, kar jim bo po oceni madžarskega notranjega ministra Sandorja Pinterja verjetno uspelo. Po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI v prizadevanjih za zajezitev strupenega blata sodeluje okoli 500 strokovnjakov in zaposlenih v tovarni aluminija.

Medtem rdeče strupeno blato, ki je s seboj nosilo avtomobile in rušilo mostove, napreduje proti reki Donavi. Po podatkih lokalnih oblasti se je razlilo na 40 kvadratnih kilometrih površine in se izlilo v reko Marcal. Ta se izliva v reko Rabo, sledanja pa v enega od rokavov Donave. Strupena gošča naj bi Donavo dosegla že ta konec tedna ali v začetku prihodnjega. Reševalci v reko Marcal zlivajo kalcijev in magnezijev nitrat, ki naj bi vezal strupene kemikalije, da bi s tem preprečili onesnaženje Donave.

Iz poškodovanega rezervoarja v tovarni aluminija je po podatkih oblasti izteklo okoli milijon kubičnih metrov strupene gošče. Ob izlitju je bilo poplavljenih več vasi na zahodu države, najbolj je onesnaženje prizadelo vas Kolonter, kjer so umrle štiri osebe - dve ženski, mladenič in dojenček. Šest oseb pogrešajo, več kot 120 pa jih je utrpelo poškodbe.

Upraviteljica rezervoarja, Madžarska družba za proizvodnjo aluminija (MAL), je danes sporočila, da je v rezervoarju še vedno med 96 in 98 odstotkov odpadne gošče in da potekajo popravila, s katerimi bi preprečili nadaljnja izlivanja. V ta namen so okoli rezervoarja tudi začeli graditi šest metrov visok nasip.

Madžarska politika se je po ponedeljkovi nesreči znašla pod plazom kritik. Po poročanju madžarskih medijev je najhujša okoljska nesreča na Madžarskem doslej predvsem posledica več desetletij neodgovornosti madžarske politike. Komentatorji med drugim kritizirajo dejstvo, da so odpadke iz tovarne aluminija, ki so jo v 90. letih prejšnjega stoletja privatizirali, brez pomislekov hranili na prostem.

Madžarski premier Viktor Orban je priznal, da je ekološka katastrofa presenetila oblasti spričo dejstva, da je pristojna inšpekcija pred dvema tednoma preverila tovarno v Ajki in tamkajšnji rezervoar industrijskega blata, vendar pri tem ni ugotovila nepravilnosti.

Madžarska vlada je spričo katastrofe v treh okrožjih, med drugim tudi v Železni županiji, kjer živijo porabski Slovenci, v torek razglasila izredne razmere. Porabski Slovenci sicer živijo na območju, ki ga strupene snovi ne morejo doseči niti v primeru, če bi strupena snov prišla v reko Rabo, saj se ogroženo območje nahaja niže od krajev, kjer živijo Slovenci, so za STA danes pojasnili predstavniki porabskih Slovencev. Monošter, ki velja za središče Slovencev na Madžarskem, je od Ajke oddaljen okoli 130 kilometrov.

Ponedeljkovo izlitje bi lahko imelo po ocenah okoljevarstvenikov resne posledice za okolje. Po besedah vodje regijskega urada Svetovnega sklada za naravo (WWF) Andreasa Beckmanna je zaradi katastrofe zastrupljenih najmanj 40 kvadratnih kilometrov površine. Reke so že označili za "mrtve", rastlinstvo in živalstvo sta povečini uničena in tudi zrak je onesnažen s težkimi kovinami,je dejal Beckmann.

Madžarska bo po besedah ministra za okolje Zoltana Illesa potrebovala vsaj leto dni, da odstrani škodo zaradi izlitja strupene odpadne snovi. Čiščenje bi lahko stalo več deset milijonov evrov, verjetno pa bo potrebna finančna in tehnična pomoč Evropske unije, je za spletno stran langlovagok.hu povedal Illes.

Evropska komisija je medtem v Bruslju sporočila, da so razmere na Madžarskem po razlitju strupenega blata pod nadzorom, a vseeno izrazila zaskrbljenost, da bi lahko madžarska ekološka katastrofa dobila evropske razsežnosti. "To je resen okoljski problem," je dejal tiskovni predstavnik komisije Joe Hennon.

Evropska komisija je pripravljena pomagati, če bi ekološka nesreča na Madžarskem dobila evropske razsežnosti in če jo bodo madžarske oblasti zaprosile za pomoč, česar doslej še niso storile, je še povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika.

Na madžarsko ekološko katastrofo se je ob začetku plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta odzval tudi njegov predsednik Jerzy Buzek, ki je izrazil sožalje družinam in prijateljem žrtev ter vsej Madžarski po eni najhujših katastrof v njeni zgodovini. Sožalje je izrazil tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar. V pismu madžarskemu kolegu Laszlu Köverju izrazil pretresenost in iskreno sožalje vsem družinam, žrtvam, ki so utrpele poškodbe, pa zaželel čimprejšnje okrevanje.

Madžarski urad za preiskave (NNI) je medtem sprožil preiskavo v zvezi z izlitjem iz poškodovanega rezervoarja v tovarni v Ajki. Resnost in kompleksnost primera upravičujeta uvedbo preiskave zaradi domnevne povzročitve smrti iz malomarnosti, so v torek po poročanju agencije MTI sporočili s sedeža madžarske policije.