Z vidika posameznika predlagani pokojninski zakon pomeni, da bo moral moški za redno upokojitev delati 2,93 leta dlje kot do zdaj, ženske pa 2,55 leta dlje, je dejal eden od avtorjev študije Boris Majcen. Ob upokojitvi pa lahko po njegovih besedah pričakujemo podoben oz. nekaj višji znesek pokojnine kot po zdajšnjem zakonu.
Glede na podatke o pričakovani starosti, ki se povečuje, bo upokojenec ob polni uveljavitvi zakona leta 2026 predvidoma prejemal pokojnino približno enako dolgo kot tisti, ki se je upokojil leta 2009.
Predlagani zakon vsebuje mednarodno primerljive rešitve. Tako med drugim podaljšuje obdobje za izračun pokojninske osnove z zdajšnjih 18 na 34 let. Z javnofinančnega vidika pa za določeno obdobje izboljšuje vzdržnost pokojninskega sistema.
Na očitke, da se pokojninska osnova zaradi daljšanja obdobja za njen izračun znižuje, Majcen odgovarja: "Ne vidim pametnega argumenta, zakaj ne bi upoštevali kar 40 let - to res pomeni manj, toda kaj je potemtakem pravično?"
Z ustavitvijo padanja odmernega odstotka se zdaj v Sloveniji po njegovem mnenju postavlja sistem, ki bo bolj primerljiv, ki bo bolj "normalen".
Dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor pa je dejal, da nad 14 odstotkov BDP za pokojnine ne moremo dati in hkrati še ostati konkurenčni. "Pokojnine morajo biti take, da tega zneska ne presežemo. Sicer bomo otrokom in vnukom sesuli državo," je opozoril.
Raziskavo so po Mramorjevih besedah naročili vlada in sindikati. Izračuni na ravni posameznikov pa temeljijo na podatkih pokojninskega zavoda o 17.000 posameznikih, ki so se upokojili leta 2009.
