Sankcije sta hkrati objavila finančni minister Timothy Geithner in državna sekretarka Hillary Clinton. Osmerici uradnikov bodo zamrznili premoženje v ZDA niti ne bodo mogli dobiti vizumov za potovanja v ZDA, medtem ko je ameriškim državljanom prepovedano poslovanje z njimi.
Osebe, proti katerim so bile uvedene sankcije, najverjetneje nimajo nobenega premoženja v ZDA, vendar pa je Geithner izrazil prepričanje, da bodo ameriške sankcije upoštevale tudi tuje finančne ustanove.
Sankcije se nanašajo na državno nasilje po spornih predsedniških volitvah junija lani v Iranu, ko so zaradi dvomov v legitimnost zmage Mahmuda Ahmadinedžada izbruhnili hudi protesti. V nasilju državnih organov naj bi umrlo 37 ljudi, več sto pa jih je bilo aretiranih. Izvršni ukaz posebej omenja napad policije na študentske domove 15. junija in druge primere samovoljnih aretacij, pretepanj, mučenj, posilstev, izsiljevanj in umorov.
Razmere se slabšajo
Clintonova je povedala, da se ne glede na to, da Ahmadinedžad govori o izboljšanju položaja človekovih pravic v Iranu, razmere slabšajo in samo ta teden so zaprli dve politični stranki in dva časopisa. Ameriška državna sekretarka je dejala, da so to prve sankcije proti iranskim uradnikom zaradi kršitev človekovih pravic, vendar na žalost verjetno ne tudi zadnje. Ob tej priložnosti je pozvala k izpustitvi vseh političnih zapornikov na svetu in ne le v Iranu.
Pod sankcijami je znova poveljnik iranske revolucionarne garde Mohamed ali Džafari, proti kateremu so bili podobni ukrepi uvedeni že zaradi spornega jedrskega programa. Poleg njega so bile sankcije uvedene tudi proti namestniku Hoseinu Taebu, notranjemu ministru in nekdanjemu obrambnemu ministru Mostafi Mohamedu Nadžarju, ministru za socialo in nekdanjemu notranjemu ministru Sadeku Mahsuliju ter ministru za obveščevalne dejavnosti Hejdaru Moslehiju.
