Nedeljska trgatev stare trte, ki jo je s svojim obiskom počastil častni občan mesta Maribor, tržaški pisatelj Boris Pahor, je zadnjič potekala pod vodstvom mestnega viničarja Toneta Zafošnika. Ugledni mariborski agronom je na začetku 80. let minulega stoletja preprečil odmrtje stare trte na Lentu in je žametovko nato toliko let negoval, da si je povsem opomogla in začela ponovno roditi. Zafošnik, ki je to svoje poslanstvo od takrat opravljal volontersko, je letos skrbništvo stare trte predal Stanetu Kocutarju, odgovornemu uredniku Radia Maribor, župan Franc Kangler pa je Zafošniku simbolično predal doživljenjsko častno skrbništvo.
Žal pa je primopredajo skrbništva skisal nič kaj spoštljivi odnos, ki ga je občina izkazala do Zafošnika. Mestni viničar je namreč junija letos izdal obsežno in čudovito oblikovano monografijo Zgodba o najstarejši trti na svetu. Ta dragoceni zapis o enkratni kulturni dediščini, opremljen z zgodovinskimi dejstvi, spomini in zanimivostmi ter arhivskim slikovnim gradivom, je uredil in v nakladi tisoč izvodov uredil Primož Premzl.
Mariborski galerist in založnik Premzl si je poprej skušal pridobiti finančno pomoč občine za izdajo te knjige, a mu je ta - v posmeh - ponudila bornih 250 evrov, nakar ni odkupila niti enega izvoda knjige. Ta skopost je toliko bolj grenkobna ob bistveno večji radodarnosti, s katero je občina zgodovinarju Saši Radovanoviću in njegovemu podjetju Ostroga namenila debelih 58.800 evrov. Za ta denar naj bi Radovanović izpeljal postopke za prijavo stare trte na Unescov seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine, z občinskim denarjem pa bo bržkone financiral izdajo še ene publikacije o več kot 400 let stari trti z Lenta...
