Komisija in IMF sta na podlagi avgustovske misije v Romuniji ugotovila, da v Bukarešti ustrezno izvajajo dogovor o varčevalnih in reformnih ukrepih, ki je pogoj za odobritev posameznih obrokov posojila. Bruselj je tokrat odobril 1,15 milijarde evrov, s čimer je skupni obseg posojil EU za zdaj dosegel 3,65 milijarde evrov.
EU naj bi Romuniji v okviru omenjenega paketa pomagala s petimi milijardami evrov. Gre za sredstva iz mehanizma za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam članicam zunaj območja evra s težavami v plačilni bilanci.
V okviru paketa naj bi v obdobju do prvega četrtletja 2011 poleg EU Romuniji pomagal še IMF z 12,95 milijarde evrov, poleg rednih posojilnih dejavnosti pa bodo dodatno dve milijardi evrov prispevale še Svetovna banka, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
Odbor izvršnih direktorjev IMF pa je tokrat odobril 884 milijonov evrov, s čimer so v Washingtonu skupaj izplačali že 11,27 milijarde evrov.
Romunija se je v zameno za sredstva zavezala k drakonskim varčevalnim ukrepom, ki predvidevajo obsežna odpuščanja v javnem sektorju, za četrtino nižje plače javnih uslužbencev in dvig davka na dodano vrednost z 19 na 24 odstotkov. Ukrepi med ljudmi pričakovano niso naleteli na odobravanje, zato javni uslužbenci, ki imajo že tako večinoma nizke plače, že več mesecev stavkajo in protestirajo proti dodatnemu zategovanju pasu.
Kljub tem ukrepom pa je romunski predsednik Traian Basescu ta teden priznal, da si bo morala Romunija na finančnih trgih, najverjetneje z izdajo evroobveznice, za pokrivanje luknje v javnih financah prihodnje leto izposoditi 5,7 milijarde evrov. Zato je napovedal, da si bodo v Bukarešti prizadevali z IMF dogovoriti o podaljšanju mehanizma pomoči.
