Ključna zahteva sindikatov je nadaljevanje odprave plačnih nesorazmerij, pri čemer dopuščajo možnost, da bi izplačila zadnjih dveh četrtin, ki sta sicer predvideni za oktober 2010 in oktober 2011, prejemali po tako imenovanih "dvaintridesetinah", na vsake tri mesece do leta 2014. Vlada po drugi strani vztraja pri stališču, da denarja ni (vsaka od obeh četrtin naj bi državo stala okoli 100 milijonov evrov) in da se lahko odprava plačnih nesorazmerij nadaljuje šele v letu, ki bo sledilo letu s 3-odstotno gospodarsko rastjo.

Stavkajo policisti, cariniki, upravne enote, centri za socialno delo, kulturne ustanove, RTVS…

Stavka bo po pojasnilih stavkovnega odbora potekala na delovnih mestih, posebne demonstracije in protesti pa za zdaj niso predvideni. Ker klasična stavka v javnem sektorju ni mogoča, bodo javni uslužbenci stavkali na zelo različne načine, pri čemer pa bodo morali izvajati naloge, ki so nujne za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ter mednarodnih obveznosti.

Tako naj bi bili na primer policisti pri nekaterih nalogah še bolj temeljiti, pri manj pomembnih pa naj bi namesto denarnih kazni izrekali le opozorila in opomine. Še bolj vestni kot običajno naj bi bili tudi cariniki, zato so na mejnih prehodih s Hrvaško možne kolone. Delo na upravnih enotah, občinah in davčni upravi (Durs) bo močno omejeno. Izdaja potnega lista ali osebne izkaznice ter drugih potrdil bo možna le v nujnih primerih.

Stavki javnega sektorja se bodo pridružili tudi sindikati delavcev s področja zdravstva, z izjemo sindikata delavcev v zdravstveni negi. Po napovedih sindikatov se delo v bolnišnicah ne bo bistveno spremenilo, zdravniki naj bi stavkali tako, da bodo enkrat tedensko izkoristili eno uro za posvetovanja o poteku pogajanj. Stavkali bodo tudi na večini centrov za socialno delo. Zaposleni naj bi zagotavljali le nujne storitve ter sprejemali vloge za dodelitev socialnih transferjev.

Katere kulturne ustanove bodo zaprte, bo jasno šele danes, med njimi pa naj ne bi bilo Cankarjevega doma. Prav tako bo moteno delo knjižnic; v nekaterih naj bi delovali le otroški oddelki, ponekod naj bi bila možna le vrnitev knjig. Okrnjen bo tudi program RTV Slovenije, kjer bodo v okviru notranjepolitičnih dogodkov poročali le o stavki. "Na minimumu" naj bi bile tudi ostale oddaje v živo.

Stavki se niso pridružili šolniki in državni zbor

Stavki se niso pridružili sindikati, ki so z vlado konec avgusta podpisali dogovor o zamrznitvi plač. Tako ne bodo stavkali v šolstvu ter v delu sociale in zdravstva, medtem ko je vlada s sklepom močno omejila tudi stavko veterinarjev. Stavkali ne bodo niti zaposleni v državnem zboru.

Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je stavka javnega sektorja v obstoječih kriznih razmerah nesprejemljiva. Povzročila naj bi dodatno znižanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, velike izgube in dodatne stroške slovenskim podjetjem, katerim naj bi poleg tega tudi dolgoročno zaprla vrata do določenih naročnikov in poslovnih partnerjev. Stavka bo po oceni GZS močno prizadela predvsem predelovalno industrijo, transportno dejavnost in trgovino.