Čeprav je lokalna samouprava že domala dve desetletji stalnica političnih razprtij in se občine v Sloveniji kar naprej množijo, njihove meje prekrajajo, meja regij pa politiki nikakor ne zmorejo začrtati, se zdi, da odgovorov na prej zastavljena in druga vprašanja, ki bi poskušala izmeriti, kako razumemo svoje občine in kako smo zadovoljni z njihovim delovanjem, nima nihče. Vsaj takšnih ne, ki bi nam omogočali medsebojno primerjavo stališč javnosti o posameznih občinskih problemih in ponujali vpogled v to, kako o istih vprašanjih razmišljajo prebivalci različnih občin. Teh podatkov nimajo niti državni organi, pristojni za lokalno samoupravo, kar je dodaten argument v prid trditvi, da se o organizaciji lokalne samouprave nemalokrat odloča "na pamet" in po meri vsakokratnih političnih interesov.
Pričujoči rezultati telefonske javnomnenjske ankete, ki jo je pri agenciji Ninamedia naročil Dnevnik, so zato vredni posebne pozornosti, saj gre za prvi primer sondaže javnega mnenja v več slovenskih mestnih občinah hkrati. Anketiranci, ki so odgovarjali na ista anketna vprašanja, v vsaki mestni občini jih je bilo 350, so nam s svojimi odgovori omogočili primerjalni vpogled v zadovoljstvo občanov z njihovo občino in delom občinskih uprav. V anketo smo vključili osem slovenskih mestnih občin (od enajstih): Mursko Soboto, Maribor, Celje, Ljubljano, Koper, Novo Gorico, Kranj in Novo mesto. Vzorec je ustrezal demografskim značilnostim polnoletne slovenske populacije, v anketo je bilo vključenih nekoliko poudarjen več anketirancev, ki trdijo, da so končali srednjo ter višjo in visoko šolo, a so odstopanja korigirali s kombiniranim uteževanjem. Anketo so izvajali v dneh od 13. do 15. (Ljubljana, Koper, Nova Gorica, Celje) in 20. do 22. septembra (Maribor, Murska Sobota, Kranj, Novo mesto).
Rezultati ankete kažejo, da prebivalci občin izražajo veliko zanimanje za vprašanja, ki so povezana z njihovim delovanjem in problemi, vsekakor večje, kot je njihovo zanimanje za državno politiko. Anketiranci so namreč morali z ocenami od 1 do 5 oceniti, koliko jih zanima lokalna problematika njihove občine, dobljena povprečna ocena pa je v vseh osmih občinah, v katerih smo izvajali anketo, občutno presegla oceno 3. Zdi se, da obstaja povezava med stopnjo zainteresiranosti občanov za njihove občinske zadeve in njihovim vrednotenjem kakovosti dela organov lokalne samouprave. Najnižjo stopnjo zanimanja za lokalno problematiko so namreč navedli občani Kranja in Novega mesta, torej občin, ki sta se v anketi na mnogih področjih ocenjevanja tudi sicer odrezali slabše od ostalih.
Koper na vrhu, Kranj in Novo mesto na dnu
Da med opazovanimi občinami obstajajo pomembne razlike, se je najprej potrdilo pri vprašanju, pri katerem smo anketirance prosili, naj na enak način, torej z ocenami od 1 do 5, ovrednotijo uspešnost dela občinskih uprav na posameznih področjih. V ocenjevanje smo jim ponudili osem občinskih resorjev: gospodarstvo, promet, urejanje prostora, varstvo okolja, predšolsko vzgojo in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturo ter šport in rekreacijo. Gospodarska politika občine Kranj, nekdaj močnega industrijskega centra, v katerem pa je v minulih letih propadla prenekatera tovarna, je iz tega ocenjevanja izšla kot najslabša, s povprečno oceno 2,72. Povprečna ocena gospodarskih politik vseh osmih opazovanih občin sicer znaša skromnih 2,77 in predstavlja najnižjo med vsemi povprečnimi ocenami dela občinskih uprav po posameznih resorjih. Nadpovprečno so uspešnost dela občinskih uprav na gospodarskem področju ocenili v Novem mestu (3,11), Celju (3,07) in Kopru (2,93), podpovprečno pa poleg Kranja še v Mariboru (2,54) in Murski Soboti (2,72).
Povprečna ocena uspešnosti delovanja občinskih uprav osmih občin na področju prometa znaša 2,92. Prebivalci mestnih občin Koper (3,46), Nova Gorica (3,09), Murska Sobota (3,07) in Celje (3,03) so nadpovprečno zadovoljni s prometno politiko v svojih občinah, prebivalci preostalih štirih občin so z delovanjem svojih občinskih uprav zadovoljni podpovprečno. Opazno najnižjo oceno je za svojo prometno politiko prejela ljubljanska mestna uprava (2,57). Ljubljana za najvišje ocenjeno koprsko občino, katere občinska uprava je začela v mesto pospešeno uvajati križišča s krožnim prometom, zaostaja za skoraj celo točko.
Prav ureditev prometa, zlasti pa odmevna, za marsikoga tudi sporna ureditev koprske "rive", ki jo je župan Boris Popovič na novo tlakoval in zasadil z ameriškimi palmami, sta najbrž pomembno prispevali k temu, da je koprska občinska uprava prejela tudi najvišjo povprečno oceno za urejanje prostora (3,54). Povprečna ocena občinskih urbanističnih politik v opazovanih občinah sicer znaša 3,11, zaradi česar se je Ljubljana znašla v zlati sredini (3,1), najslabše pa prizadevanja svoje občine na prostorskem področju ocenjujejo Kranjčani (2,77) in Novomeščani (2,67). Nekaj manj so prebivalci osmih občin zadovoljni s prizadevanji za varstvo okolja. Povprečno so vrednost teh prizadevanj ocenili z oceno 3,06, najvišje okoljevarstveno politiko svoje občine ocenjujejo v Murski Soboti (3,3), najnižje pa v Novem mestu (2,85).
Področje predšolske vzgoje (vrtci) in izobraževanja je tisti občinski resor, ki so ga v vseh osmih občinah ocenili zelo visoko, s povprečno oceno 3,57. Najbolj so s tem zadovoljni v Kopru (3,74), najmanj pa v Ljubljani (3,31), ki sicer premore največ izobraževalnih ustanov, pesti pa jo stiska z otroškimi vrtci. Povprečna ocena občinskih zdravstvenih in socialnih politik znaša 3,12 in tudi v tem primeru so z zagotavljanjem zdravstvenih in socialnih storitev, kolikor so pač te v pristojnosti občin, najmanj zadovoljni Ljubljančani (2,86), najbolj pa Koprčani (3,32).
Uspešnost svoje občinske uprave na področju kulture najbolje med vsemi ocenjujejo Celjani (3,61), najslabše pa Novomeščani (3,27). Slovenska kulturna prestolnica Ljubljana je prejela povprečno oceno 3,58, Mariborčani pa so svojo skorajšnjo kulturno prestolnico Evrope ocenili s povprečno oceno 3,52. Povprečna ocena uspešnosti občinskih uprav na področju kulture v vseh občinah, v katerih smo anketirali, sicer znaša 3,46.
Zadnje področje delovanja občinskih uprav osmih občin, ki smo ga zajeli v tem delu anketiranja, sta bila šport in rekreacija. Občinske uprave so za to, kar so naredile na tem področju, prejele najvišjo skupno povprečno oceno - 3,66. Kaže, da so z občinskimi dosežki v športu in rekreaciji najbolj zadovoljni v Celju (3,89), za las manj v Kopru (3,88), najmanj pa v Novem mestu (3,44).
Zbrani podatki nam omogočajo sklepanje, da so prebivalci mestnih občin, v katerih smo opravili anketiranje, razmeroma zadovoljni z delom njihovih občinskih uprav, saj skupna povprečna ocena uspešnosti dela občinskih administracij znaša 3,22. Kaže, da so s svojo občinsko upravo najbolj zadovoljni prebivalci Kopra, saj povprečna ocena uspešnosti dela koprske administracije v navedenih osmih resorjih znaša 3,43. Koprčanom sledijo Celjani (3,37), Novogoričani (3,31), Murskosobočani (3,28), Mariborčani (3,14) Ljubljančani (3,12), Kranjčani (3,1) in Novomeščani (3,06). Ljubljana se je, ko gre za oceno uspešnosti dela njene uprave, torej proti pričakovanjem znašla v drugi polovici lestvice osmih mestnih občin, čeprav, kot bomo pokazali v nadaljevanju, v očeh mnogih Slovencev velja za mesto, v katerem bi radi živeli.
Naj župan ostane ali gre?
Ocene o uspešnosti dela posameznih občinskih uprav, ki smo jih navajali doslej, še ne ponujajo celovitega vpogleda v to, kako dejansko razmišljajo prebivalci (in volilci) osmerice mestnih občin. Dopolnjujejo jih še nekateri drugi podatki. Na primer: Ljubljana, Celje in Koper (z daleč najvišjim, kar 40-odstotnim deležem) so edine tri izmed osmih mestnih občin, v katerih je več kot tretjina prebivalcev prepričanih, da so njihove občinske uprave bolj sposobne od uprav drugih slovenskih občin. Kot kaže priloženi grafikon, se delež teh odgovorov v preostalih petih občinah giblje med 12 in 18 odstotki.
Prebivalci mestnih občin Celja (4,02), Ljubljane (3,75) in Murske Sobote (3,34) so svojim sedanjim županom podelili najvišje povprečne ocene, ko so ocenjevali zadovoljstvo z njihovim delom, občani Novega mesta (2,94) in Kranja (3,0) pa najnižje povprečne ocene. Glede na to ni presenetljivo, da so Celjani, Murskosobočani in Ljubljančani z deleži, ki so višji od 60 odstotkov prejetih odgovorov, pritrdilno odgovorili na prvi del vprašanja, ki se je glasilo: ali bi bilo prav, da bi bil na skorajšnjih lokalnih volitvah vaš sedanji župan ponovno izvoljen, ali pa bi bilo bolje, da bi župan postal nekdo drug? Za primerjavo: kar 72 odstotkov anketiranih Kranjčanov in skoraj 58 odstotkov anketiranih Novomeščanov meni, da bi bilo prav, ko bi bil v njihovi občini za župana izvoljen nekdo drug (dosedanji župan Kranja Damijan Perne je že pred časom sporočil, da ne bo vnovič kandidiral).
In še, večina občanov Kopra, Celja, Murske Sobote, Maribora in Ljubljane je prepričanih, da je njihova sedanja občina bolj učinkovita, kot je bila pred tridesetimi leti (do leta 1990 je bila Slovenija razdeljena le na 60 občin), delež občanov Nove Gorice, Kranja in Novega mesta, ki razmišljajo enako, pa je bistveno nižji.
O zadovoljstvu s kakovostjo življenja v anketiranih občinah veliko povedo tudi odgovori na vprašanje anketirancem, v kateri občini bi radi živeli, če bi se lahko o tem prosto odločali. Večina anketirancev je seveda pri tem navajala imena svojih domicilnih občin, a razlike med odgovori so znatne, saj so zgolj Ljubljančani in Koprčani z več kot 90-odstotno večino navajali "svojo" Ljubljano oziroma "svoj" Koper. Največ tistih, ki bi raje živeli v kateri drugi občini, smo našli v Novi Gorici in Kranju. Ob tem so mnogi anketiranci, ki bi raje kot v svoji živeli v kateri drugi občini, kot najbolj zaželeno alternativno občino (poleg sosednje!) navajali Ljubljano - v Murski Soboti je bilo takih 6,5 odstotka, v Mariboru 5,5 in Novem mestu 5 odstotkov.
Dve skupini občin
Na podlagi rezultatov predstavljene javnomnenjske ankete bi lahko naših osem občin razdelili v dve skupini. V prvo bi zanesljivo lahko uvrstili občine Koper, Celje, Mursko Soboto, Ljubljano in Maribor: prebivalci teh občin so z delovanjem njihovih občinskih uprav najbolj zadovoljni. V drugo skupino nedvomno sodita občini Kranj in Novo mesto, na njenem robu je tudi Nova Gorica: v njih je stopnja zadovoljstva z občinskimi uslugami opazno nižja, nižje so tudi ocene dela občinskih vodstev. Izmerjeno razpoloženje občanov se bo zanesljivo odrazilo na skorajšnjih lokalnih volitvah, o tem, kakšni bodo volilni rezultati v teh občinah, pa tudi ni nobenega dvoma.
