O teh datumih se strinjajo tako politični akterji tistega časa kot tisti, ki so neposredno sodelovali v vojni za Slovenijo. A datumi so tudi edina skupna točka, saj je interpretacij dogodkov iz leta 1990 in 1991 toliko, kot je avtorjev knjig in zagretih pripovedovalcev vojnih zgodb.

Kulminacija te interpretativne zgodovine se je zgodila prav minuli teden, ko so se na ustanovnem zboru zbrali privrženci ideje o novem veteranskem združenju Veterani vojne za Slovenijo, ki bo sledilo "poštenemu zgodovinskemu spominu", ko je vodstvo tega istega združenja svoje člane pozvalo, naj bojkotirajo osrednjo prireditev ob 20. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite, policijsko veteransko združenje Sever pa je v sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino izdalo knjigo Prikrita modra mreža. Še enkrat več se je pokazalo, da je zgodovina v Sloveniji večplastna.

Prvi predsednik vlade Lojze Peterle - med ustanovitelji novega veteranskega združenja so še Janez Janša (poenostavljeno povedano obrambni minister v Peterletovi vladi), Igor Bavčar (notranji minister) in Tone Krkovič (načelnik manevrske strukture in kasneje poveljnik specialne brigade Moris) - je ob sicer sladkozvenečih besedah, da osamosvojitvena vojna ni delila, ampak združevala, dodal še, da bo združenje skrbelo, da se zgodovinski spomin na osamosvojitev ne bo mešal ali zamegljeval z interpretacijami oziroma interesi totalitarne narave. Sprejeli pa so tudi sklep, da se ne bodo udeležili proslave na temo Manevrske strukture narodne zaščite 26. septembra na Pogačarjevem trgu. "Mi smo to že praznovali v družbi predsednika vlade in ministrice za obrambo v Ivančni Gorici," je dejal Lojze Peterle.

Plava ali zelena?

Manevrska struktura narodne zaščite je nastala maja 1990, kot odgovor na odvzem orožja iz skladišč Teritorialne obrambe, takrat še pod vodstvom Ivana Hočevarja. Slovenske oblasti so začele iskati formulo za obdobje, ko je še obstajala stara struktura TO, hkrati pa ni bilo pravne podlage za ustanovitev slovenske oborožene formacije. Rešitev je našla v narodni zaščiti, posebnosti slovenskega obrambnega sistema, ki pa tedaj ni imela večje teže. Manevrska struktura narodne zaščite, v kateri sta sodelovali tako TO kot milica, je tako nastala kot posebna, tajna, vendar zakonita organizacija.

Vse do 14. septembra 1990, ko je imela organizacija že približno 30.000 pripadnikov in je postala osnovna os slovenskih oboroženih sil, republiški vrh z izjemo Bavčarja in Janše o njenem nastajanju ni vedel nič. Do sestanka je prišlo šele na vztrajanje v mrežo vključenih policistov, ki jih je zanimalo, ali gre res za "državni projekt ali morda le za privatno zadevo Toneta Krkoviča in Jožeta Kolenca", ki sta vzpostavljala policijsko (modro) in vojaško (zeleno) mrežo. Predsednik predsedstva Milan Kučan je takrat prvič slišal, da Tone Krkovič ob pomoči milice snuje novo TO. Vsa konspiracija, še posebej dejstvo, da tudi člani predsedstva o tem ne smejo vedeti nič, se mu je zdela čudna in do sodelujočih neodgovorna, a je projekt vzpostavljanja obrambnih sil na sestanku podprl. Oktobra 1990 je poveljnik MSNZ Tone Krkovič celotno strukturo predal pod poveljstvo Janeza Slaparja, takratnega načelnika štaba TO.

"Neudeležba na proslavi me moti predvsem, ker so svojemu članstvu prepovedali udeležbo. Saj lahko imajo drugačno mnenje, a ne moreš članstvu prepovedovati udeležbe. Jaz demokracije ne razumem tako kot oni in dvomim, da jo še kdo tako razume," pravi Vinko Beznik, eden ključnih mož za vzpostavitev mreže, ki predstavlja oboroženo komponento osamosvojitve, in poveljnik specialne enote policije do leta 1995. Dodal je še, da mu je Igor Bavčar, leta 1990 njegov šef, dejal, da "ne bodo delali propagande Jankoviću". Še najbolj pa Beznika moti navajanje ustanoviteljev, da bo njihova organizacija "širša" in bo vključevala ne le policijske in vojaške veterane, pač pa vse, ki so dihali za samostojnost.

"V mojem društvu Sever (zveza društev Sever je sestavljena iz 11 društev, op.p.) je kakšna polovica takih, ki niso neposredno vojni veterani, ampak so zraven, ker so pri osamosvojitvi pomagali kako drugače. In ko Bavčar govori, da bo njihovo društvo širše, da bo združevalo tiste, ki so bili ideološko usmerjeni k samostojnosti, in da bodo oni postali pravi veterani osamosvojitve, res ne vem, o čem govori. Imam pa svojo razlago, zakaj ustanavljajo svoje društvo. Veteranski organizaciji združenje Sever in Zveza veteranov vojne za Slovenijo sta razdvojeni že od leta 1992, ko je prišlo do neenakega vrednotenja vlog milice in TO v vojni za Slovenijo in do 'kraje' blišča in slave nekaterih. Ampak zanimivo je, da so bili razlog za delitev ti isti ljudje, ki bi radi danes združevali v neki novi organizaciji. Obe veteranski organizaciji sta zdaj, po skoraj dvajsetih letih, našli skupni jezik, se nekako zbližali, potem ko sta utišali skrajneže v svojih vrstah. To pa tem ljudem ne ustreza. Krkovič je poskušal uveljaviti svoj prav prek Zveze veteranov vojne za Slovenijo, predvsem prek članov bivše Manevrske strukture narodne zaščite, ki je imela znotraj organizacije poseben status, a mu ni uspevalo. In ti ljudje - vse jih zelo dobro poznam, še posebej Igorja Bavčarja - potrebujejo organizacijo, v kateri bodo lahko spet močni, ker so svoj vpliv v veteranskih organizacijah izgubili," je oster Beznik.

Ustanovitev nove veteranske organizacije sloni na Demosovih ljudeh, ki si po mnenju nekaterih poznavalcev lastijo osamosvojitev. "Govoriti, da je bil Demos vodilna sila osamosvojitve, ni prav. Demos je dal iniciativo, a nismo šli vsi za Demosom. Jaz nisem bil demosovec, pa tudi sicer nas med tistimi, ki smo sodelovali v bojih, veliko ni bilo v Demosu. Celo več: večina v milici, ki je bila najmočnejša oborožena sila pri osamosvojitvi, je bila 'rdeča'. Še celo Janša sam je rekel, da projekt MSNZ ni bil Demosov projekt, pač pa projekt vseh, ki so želeli samostojnost," meni Beznik. Morda tudi zaradi tega novega vala pripenjanja medalj za zasluge nekateri, ki bi jih upravičeno pričakovali v tem Demosovem paketu, ne želijo sodelovati.

Spomenka Hribar, v času osamosvajanja ena od vodilnih političark Demosa, je sprva podprla idejo o ustanovitvi združenja. "Toda podpisniki pod vabilo na ustanovno srečanje so mi zbudili sum, ali bi bila to res splošna, neideološka organizacija. Bojim se, da ne. Ker mi ni do ponavljanja in poudarjanja zaslug za osamosvojitev, še manj pa do prilaščanja teh s strani ene politične opcije, sem si premislila in na ustanovni sestanek nisem šla," je za spletni portal Siol.net dejala Hribarjeva.

Nekaj "prilaščenih zaslug" za oblikovanje oboroženih sil bo po objavi knjige Prikrita modra mreža zagotovo spolzelo iz rok vojaških veteranov v roke policistov. Nova policijska kronologija ustvarjanja obrambnih sil se s samo vojno ne ukvarja, kot tudi ne z dejavnostmi posebnih enot milice takoj po končanih oboroženih spopadih do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije; vsa pozornost je posvečena kronološkemu poteku organizacije teh sil. Knjiga Prikrita modra mreža po besedah avtorjev prinaša novo "obtežitev" osamosvojitve z doslej slabo raziskano dejavnostjo organov za notranje zadeve.

"Po drugi strani pa naša dognanja seveda nujno relativizirajo nekatere uveljavljene slike o letu 1990. Predvsem postavljajo vanjo nekoga, ki ga v kolektivnem spominu doslej (skoraj) ni bilo - slovenske miličnike," je zapisano v uvodnem poglavju knjige. Tako je oblikovanje nove TO v bistvu potekalo na osnovi policijske organiziranosti, načelnika Krkoviča je imenoval minister za notranje zadeve Bavčar, usposobljenost za bojevanje pa je slonela predvsem na policijskih enotah, še posebej na specialni enoti in posebnih enotah milice.

Zlorabljeno zgodovinsko obdobje

Kar je najbolj zanimivo, je dejstvo, da Janez Janša od vsega začetka priznava vodilno vlogo milice v tistem času. Tako si je prislužil tudi navedek na samem začetku knjige: "Prepir o tem, katera veja znotraj MSNZ oziroma katera linija - plava ali zelena - je bila bolj pomembna, je brezpredmeten. Tisti, ki smo bili zraven od samega začetka, in na začetku ni bilo nič, samo grožnja, pač vemo, da tako brez ene kot brez druge komponente tega projekta ne bi bilo, pa tudi slovenske osamosvojitve ne. Na začetku je pravzaprav obstajala samo policija oziroma milica, saj ko je bilo potrebno nekaj zavarovati, takrat še ni bilo nič. Ko so se delali prvi seznami teh enot MSNZ in ko so se prvi transporti orožja premeščali, je to varovala pač Beznikova enota in po pokrajinah posebne enote milice... To je bil enoten projekt, edinstven v zgodovini, ne samo Slovenije, ampak nasploh podobnih projektov v zgodovini sveta."

Nasprotno Igor Bavčar, v tistem času formalni šef novonastajajoče organizacije, te vloge policije ni nikoli poudarjal in je po mnenju policistov celo kriv za zmotne predstave o vlogi policije v času osamosvajanja.

Vsak, ki napiše knjigo o časih osamosvajanja, si resnico prikroji nekoliko po svoje in Beznik vidi svojo napako v tem, da policisti niso začeli zbirati dokumentacije že takoj leta 1991, kar je naredilo prostor za "pravljičarje", kot Beznik imenuje prikrojevalce resnice o vojni za Slovenijo. Prikrita modra mreža prinaša nekaj novih dejstev, ki se ne ujemajo povsem z videnji, ki so veljala doslej, novi dokazi pa se bodo pojavljali še v naslednjih mesecih, ko bodo začele posamezne policijske enote, ki so sodelovale v vojnih akcijah, dokumentirano objavljati natančen potek določenih akcij.

Predvsem gre za velika razhajanja med zgodbami enot TO, ki naj bi vodile kakšen spopad, in dokumenti policije, ki kažejo na resnično vlogo policije in TO. Tudi zgodovinarji, ki so sodelovali pri nastanku knjige, so ugotavljali, da so se podatki doslej velikokrat prirejali, da bi ustrezali "zgodovinski resnici" - tudi takšni, kot jo zagovarjajo ustanovitelji novega društva.

Iniciatorji novega veteranskega društva, ki naj bi imelo monopol nad edino zveličavno resnico, so med razlogi za razhajanje z drugima dvema veteranskima organizacijama izpostavljali predvsem podelitev državnega odlikovanja Tomažu Ertlu za njegovo vlogo pri akciji Sever. "Naj omenim le državno odlikovanje človeku, ki je še mesec dni pred imenovanjem nove vlade v Beogradu naznanjal, da ne bo pustil nobenega osamosvajanja," je to sporno točko utemeljil Igor Bavčar. Kot meni Beznik, si je Ertl odlikovanje za svojo vlogo v tisti akciji zaslužil, "ne glede na to, kar je govoril pred ali po tem", pa čeprav se tudi sam ne strinja z načinom, kako je do predloga za odlikovanje sploh prišlo.

"Res nam ni pomagal pri osamosvojitvi, a tudi oviral nas ni. Slovenska SDV, ki naj bi bila pod ingerenco Tomaža Ertla, ni v času, ko smo vzpostavljali strukturo MSNZ, naredila čisto nič, v Beograd niso poslali nobenega poročila o dogajanju, kaj šele, da bi poimensko koga ovajali pri zvezni SDV. Pa vem, da so vedeli, kaj se dogaja in kdo se s tem ukvarja," pravi Beznik.

Vsekakor gre pri celotnem procesu osamosvajanja za zgodovinsko obdobje, ki ga dnevna politika največkrat zlorabi. Kar težko je verjeti, še posebej po napovedanem bojkotu sicer slabo domišljene jutrišnje proslave (na njej ne bo govoril nihče izmed takratnih konkretnih akterjev), da bi lahko novo veteransko združenje dejansko prineslo pošten zgodovinski spomin. Prej novo tekmo za zasluge.