Tako je ne glede na poglavitna vprašanja pokojninske reforme, ki niso bila usklajena v socialnem dialogu, treba pohvaliti dvig nadomestil za invalidnost v predlogu novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).


Konsenz glede obračunavanja nadomestila

Prav tako je bil na področju trga dela v okviru ekonomsko-socialnega sveta ter njegovih strokovnih skupin dosežen konsenz socialnih partnerjev za nujno potrebno zakonsko rešitev, v skladu s katero se bo brezposelnim invalidom v osnovo za nadomestilo za brezposelnost štela plača, preračunana na polni delovni čas, če so na podlagi invalidnosti opravljali delo s krajšim delovnim časom od polnega in je bila zato njihova plača ustrezno nižja, kot če bi bili zaposleni za polni delovni čas. 

Normativna sprememba v zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) glede na veljavni zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS, št. 5/1991, s spremembami in dopolnitvami; ZZZPB) je bila potrebna na podlagi nedavne odločitve vrhovnega sodišča RS, opr. št. VII Ips 227/2009, z dne 2. novembra 2009, ki je spremenila dolgoletno prakso izračunavanja pravic invalidov ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki niso na njihovi strani. Pred odločitvijo vrhovnega sodišča je sodna praksa v Sloveniji invalidom v osnovo za določitev pravic upoštevala ne le plačo invalida, ki je bila praviloma nižja od plače pred nastankom invalidnosti, temveč tudi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Sodna praksa privedla do resnih pomanjkljivosti

Tako je bilo zagotovljeno, da so bili invalidi ob izgubi zaposlitve deležni enakega obravnavanja in enakega zagotavljanja pravic. Po spremembi sodne prakse je v našem pravnem redu zazevala praznina, ki jo je treba ustrezno normativno zapolniti.


Na področju zavarovanja za brezposelnost je bil deloma sprejet predlog KSS PERGAM, vendar vladni predlog ZUTD ne upošteva nadomestila za invalidnost oziroma nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu. Omenjeni nadomestili invalidu med prejemanjem nadomestila za brezposelnost ne pripadata zaradi načela, da zavarovanec ne more hkrati prejemati prejemkov iz dveh blagajn socialnih zavarovanj, pokojninske in blagajne za primer brezposelnosti.
Po mnenju KSS PERGAM je torej treba rešitev najti v ZUTD, da brezposelni invalidi ne bodo oškodovani zaradi invalidnosti.


Spremenjena praksa izračunavanja odpravnin


Omenjena odločba vrhovnega sodišča pa je predvsem spremenila prakso izračunavanja odpravnin ob izgubi pogodbe o zaposlitvi. Invalidom ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pripada odpravnina v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, s spremembami in dopolnitvami, ZDR). Dolgoletna sodna praksa višjega delovnega in socialnega sodišča je potrjevala način obračunavanja odpravnine delovnim invalidom na način, da je poleg plače, ki jo je invalid po nastanku invalidnosti prejemal na novem delovnem mestu, v osnovo štela tudi delno invalidsko pokojnino, nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu ali nadomestilo za invalidnost.


Tak način izračuna osnove je sledil načelu, da invalid zaradi invalidnosti ne sme biti postavljen v slabši položaj. Vendar je vrhovno sodišče RS lansko leto zavzelo drugačno stališče, in sicer, da glede na zakonske norme tak način izračunavanja odpravnin ni pravilen, delavcu invalidu pa glede na delovnopravno ureditev pripada odpravnina le od plače, torej le od plače za polovični delovni čas v primeru opravljanja dela v delovnem času, krajšem od polnega, na podlagi nastale invalidnosti.

V nasprotju z namenom odpravnine


Menimo, da taka razlaga zakona ne zagotavlja uresničevanja načela enakopravnosti ter je v nasprotju z namenom odpravnine, ki je glede na nekatere odločitve ustavnega sodišča tudi v odmeni delavcu za delo, opravljeno v preteklosti pri delodajalcu. Taka ureditev bi na primer pomenila, da delavec, ki je po letih ali desetletjih zaposlitve pri delodajalcu postal invaliden in se zaposlil za polovični delovni čas, nato pa izgubil zaposlitev pri delodajalcu iz razlogov, ki niso na njegovi strani, upravičen le do polovice odpravnine, ki bi jo sicer prejel, če ne bi postal invalid.


KSS PERGAM je zato v okviru strokovne skupine za pripravo sprememb zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Ur. l. RS, št. 63/2004, s spremembami in dopolnitvami; ZZRZI), na katerega glede urejanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi odkazuje ZDR, ponudila več rešitev, katerih temeljni cilj je, da se prepreči neposredno in posredno diskriminacijo delovnih invalidov pred zakonom.

Taka diskriminacijska določba je bila na primer specialna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pri drugem delodajalcu, ki invalidu različno od »zdravega« delavca ni dajala možnosti odklonitve zaposlitve pri drugem delodajalcu. Pravno gledano je invalid sicer imel možnost odklonitve, vendar mu v tem primeru ni pripadala odpravnina, prav tako pa ni imel možnosti prejemanja nadomestila za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje, kar je pomenilo dejansko prisilo, ne glede na razmere za delo pri novem delodajalcu in njegovo solventnost.
Solventnost in možnost poplačila terjatev pa po našem mnenju nikakor nista zanemarljiv dejavnik pri odločanju o spremembi delodajalca, še najmanj v času krize.


To se je namreč žal zelo dobro pokazalo ob zlorabi prenosa delavcev na »slamnata podjetja«, pri čemer je šlo sicer za drug pravni institut, prenos delavcev, vendar oba instrumenta vsebujeta element prisile, ki po našem mnenju posega v svobodo dela, torej v ustavno pravico delavcev (v primeru odklonitve prenosa ZDR trenutno daje delodajalcu možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ima praktično enake posledice – delavcu ne pripadata odpravnina in nadomestilo za brezposelnost). Zato je PERGAM predlagal spremembo ZZRZI, ki naj ta poseg v svobodno izbiro zaposlitve odpravi in delovnim invalidom zagotovi enakost pred zakonom.

Aljoša Čeč, univ. dipl. pravnik, pravni svetovalec na KSS PERGAM