Na območju Arktike ležijo velike zaloge plina in nafte, za pridobitev nadzora nad njimi pa si prizadeva več držav, tudi Rusija.
Ta načrtuje, da bo do leta 2014 ZN predložila dokaze o tem, da se kontinentalna plošča, na kateri leži Rusija, razteza v Arktiko, morda celo do Severnega pola. Moskva računa, da bi ti dokazi pomenili, da bi velike dele oceanskega dna šteli za rusko ozemlje, s tem pa bi Rusija dobila pravico do izkoriščanja naravnih bogastev.
Poleg Rusije si za nadzor nad naravnimi bogastvi na Arktiki, katerih izkoriščanje utegne v prihodnosti olajšati globalno segrevanje oziroma taljenje ledu, prizadevajo ZDA, Kanada, Danska in Norveška. Tudi omenjene države že opravljajo raziskave, s katerimi želijo dokazati, da so upravičene do arktičnih bogastev.
Moskva je v preteklosti že dala vedeti, da je pripravljena svoje interese na območju Arktike braniti tudi z vojaško silo, ter je pripravila načrte za namestitev svojih enot na območju. V ruski strategiji za Arktiko, ki jo je leta 2008 podpisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, piše, da mora polarno območje do leta 2020 postati "pomembna ruska strateška baza za naravne vire".
"Večina zastrašujočih scenarijev za Arktiko je brez podlage. Njihov cilj je zgolj povzročiti konflikt med državami," je na srečanju v Moskvi, ki se ga udeležujeta tudi monaški princ Albert II. in islandski predsednik Olafur Ragnar Grimsson, danes zatrdil Putin.
"Cena Arktike je mnogo višja od milijard sodčkov nafte in plina. Če ne bomo ravnali odgovorno, bomo imeli namesto koristi nove težave," je po poročanju tujih tiskovnih agencij še dejal Putin.
