V teh dneh so se stanovalci soseske na lastni koži prepričali o dinamiki Gradaščice, ki še zdaleč ni tako nedolžna, še posebno če par dni lije kot iz škafa.
Poplavne nevarnosti Gradaščice se stroka zaveda že desetletja, zato se ponuja vprašanje, kako je na tako občutljivem območju sploh mogoče graditi podkletene objekte. To sedaj zanima tudi stanovalce; eden od njih je v garaži skoraj utonil. "Sami smo si krivi, da smo nasedli v celofan zavitemu projektu Kraškega zidarja, ki je tako sosesko zgradil tik ob vodi, ki je vedno poplavljala! Še za ograjo niso imeli posluha, kaj šele za pravi zaščitni zid. Pa vsa ta nepotrebna okna za prezračevanje, da je le lahko voda tako lepo tekla v garažo. Mislim, da bom poskusil prodati stanovanje in se preselil pod Šmarno goro," je na spletni strani soseske, ki ima celo svoj profil na Facebooku, zapisal eden od stanovalcev.
Občina, ne pa investitor, naj poskrbi za primerno gradnjo
Na neprimerno zgrajeno viško sosesko je v teh dneh opozoril tudi Rok Fazarinc z Inštituta za vode, ki pravi, da so za ta objekt pred šestimi leti pripravili strokovna izhodišča, v katerih je bila določena izhodiščna, poplavno varna višina en meter nad Viško cesto. Teh pogojev investitor kasneje pri projektiranju ni upošteval, a je kljub temu za sosesko pridobil gradbeno in uporabno dovoljenje. "Danes za te garaže zagotovo ne bi dobili soglasja. Vmes se je spremenila zakonodaja (jeseni 2008, op. a.). Mi ji pravimo poplavna uredba, ki sedaj natančno opredeljuje, kako in kaj se lahko gradi na poplavno ogroženih območjih," pravi Fazarinc.
Do uradnih pojasnil Kraškega zidarja nam včeraj ni uspelo priti, smo pa govorili z zaposlenim v podjetju, ki žal ni želel biti imenovan. Pojasnil nam je, da so sosesko zgradili tako, kot je to določal občinski prostorski načrt, sicer gradbenega dovoljenja ne bi mogli dobiti. "Če je občina vedela, da je to poplavno ogroženo območje, tam takšne gradnje ne bi smela predvideti, zato ljudje ne bi smeli valiti krivde na investitorja," je opozoril naš sogovornik. V teh dneh podobnih očitkov na račun ministrstva za okolje in prostor, Darsa, občin, gradbenih in komunalnih podjetij ne manjka, in ker veliko od njih zveni upravičenih, smo se pri odvetnikih pozanimali, ali bi lahko v poplavah prizadeti državljani proti odgovornim vložili odškodninske tožbe.
Uporabno dovoljenje še ne ščiti pred odgovornostjo
Jožef Klavdij Novak, vodja civilnega oddelka v odvetniški družbi Čeferin, pravi, da je uspešnost odškodninske tožbe odvisna od tega, ali se dokaže vzročna zveza med protipravnostjo ravnanja in nastalo škodo. "Protipravnost je lahko v storitvi, to je, da nekdo nekoga poškoduje, ali opustitvi, to je, da nekdo ne naredi nekaj, kar je bil dolžan storiti. Tipični primer bi bil, da je občina lastnica ceste, ki plazi in pri tem ogroža hišo. To plazenje se mora ustaviti in v takih primerih se lahko zahteva tudi povrnitev škode. Ne glede na to, da ima občina za cesto gradbeno in uporabno dovoljenje. Tudi če ima nekdo gradbeno dovoljenje za cesto ali nakupovalno središče in se ugotovi, da ob tem nista bila na primer narejena ustrezno odvodnjavanje in kanalizacija in so bile zato poplavljene okoliške stavbe, bi lahko prebivalci zahtevali odškodnine in ustrezne posege, da do tega ne bi več prihajalo," pravi Novak. Podobno bi po njegovem mnenju lahko do odškodnin prišli tudi prebivalci, ki jim je domove poplavilo zaradi nevzdrževanih vodotokov.
Tožba bi bila draga in dolgotrajna
Ob tem pa odvetnik Primož Krapenc opozarja, da imajo v razmerah, ki so vladale v preteklih dneh, "vsi, ki bi bili morebiti odgovorni za to, da na primer kanalizacijska infrastruktura ni bila ustrezno speljana, da odvodnjavanje cest ni bilo dovolj dobro narejeno, da so bili vodotoki in rečne struge zanemarjeni, zelo lep izgovor - sklicevanje na višjo silo, torej na razmere in posledice, ki se jih nikoli ne da v celoti preprečiti". Vendar zaradi tega po Krapencu ne gre vnaprej vreči puške v koruzo: "Zlasti v primerih, ko je stroka že ugotovila, da je nekaj narejeno nepravilno ali da se je komunalna infrastruktura izkazala za preveč obremenjeno, pa je bilo nekomu naloženo, da to popravi. Je pa odškodninska tožba povezana z nehvaležno nalogo dokazovanja odgovornosti, ki je na strani oškodovanca. Ti postopki bi znali biti zelo dragi, sploh za posameznika."
In še nasvet tistim, ki vendarle razmišljajo o tožbi: "V prvi vrsti bi morali ljudje zavarovati dokaze, torej na primer poslikati posledice, in poiskati pravno pomoč, razen če so sami tako vešči, da bi znali dokazati odgovornost. Nato bi se lahko skupaj z odvetnikom na osnovi dokazov in dejstev odločili, ali je možno vložiti odškodninsko tožbo."
