Zaradi nerazumljivo počasnih postopkov pri sprejemanju finančnih in prostorskih načrtov za preostale tri HE Krško, Brežice in Mokrice bo škoda, kot trdijo tamkajšnji prebivalci, neprimerno večja kot bi bila, če bi ta največji državni projekt v Posavju potekal v skladu s prvotnim časovnim načrtom.

Globoko v vodi se je tako znašlo veliko število stanovanjskih objektov, novi mestni muzej v Valvazorjevi hiši, policija in še kaj  v starem delu Krškega. V brežiški občini, kjer so včeraj  še do poznih večernih ur trepetali pred prelitjem Save čez obrambni nasip na Mostecu, kjer so si pomagali tudi z vrečami peska,  pa so enako ali še hujšo usodo doživele številne hiše in gospodarski objekti v Krški vasi, Velikih Malencah, Mihalovcu in Ločah, kjer je bilo še najhuje, voda je preplavila tudi zdravilišče Terme Čatež ter celoten otoški del Kostanjevice na Krki.  Zaradi narasle Sotle sta bila zaprta  mejna prehoda Orešje in Rakovec.
 
Medtem ko so v večini krajev ob Savi včerajšnji nivo narasle vode primerjali s tistim iz leta 1990,  v Ločah trdijo, da je včerajšnja povodenj presegla celo rekordno iz oktobra leta 1964. »Tako visoke vode v Ločah zagotovo še ni bilo. Nihče ni verjel, da se leto 1964 lahko še kdaj ponovi,« pravi vaščan Jože Jurman. Zaradi omenjene nejevernosti vaščanov marsikdo  ni uspel pravočasno evakuirati živine, ki so jo potem nalagali na traktorske prikolice in zadrževali na najvišjih točkah dvorišč. Podobno se je dogajalo tudi v nekaterih drugih vaseh.

V Ločah in sosednjih Mihalovcu  ter Rigoncah ljudje najbolj bentijo zaradi nedokončanega levobrežnega nasipa, katerega gradnjo so zaradi čakanja na izdelavo projekta izgradnje hidroelektrarne Mokrice pred leti zaustavili ravno v neposredni bližini teh  naselij. Direktor Hiddroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbič pravi, da so  omenjena naselja in Terme Čatež obsojeni na »plavanje« vse do tedaj, dokler ne bo veriga elektrarn povsem dokončana. Kot primer je navedel naselja gorvodno od HE Blanca, ki jih Sava več ne ogroža. Da je od izgradnje HE Boštanj in Blanca naprej stanje precej boljše pravi tudi predsednik krajevne skupnosti Boštanj pri Sevnici Jože Udovč, dasiravno so imeli v glavnem zaradi zalednih voda  najnižjih predelih Boštanja s črpanje vode domači gasilci precej dela.
 
Po dokončanju projekta verige HE bodo po Barbičevih besedah na varnem tudi v Termah Čatež, kjer je Sava, ki jih je zaradi nedokončanega desnobrežnega protipoplavnega nasipa presenetila izza hrbta, zalila strojnice termalnih kopališč in ostale najnižje ležeče prostore hotelskih objektov ter preplavila poti, del avtokampa z indijansko vasjo, teniška igrišča in nekatera parkirišča. Zaradi mokre nevšečnosti poletna in zimska termalna riviera včeraj nista obratovali. Pod vodo se je znašla tudi cesta, ki vodi do zdravilišča, tako da je bil dostop mogoč samo po slabo vzdrževani poljski poti tik ob nasipu, ki bi jo veljali ravno zaradi takšnih  situacij čim prej posodobiti.

V Krški vasi velik del krivde za to, da se je del vasi znašel globoko pod vodo, pripisujejo Darsu. »Dars smo večkrat opozarjali na propust pod avtocesto, skozi katerega danes in ob preteklih poplavah Sava dobesedno bruha na našo stran,  nam uničuje polja in pridelke ter poplavlja vas, a so nam vsakič odgovorili, da po projektu  tako pač mora biti,« z veliko mero sarkazma pojasnjuje  predsednik te krajevne skupnosti Franc Jurečič.
 
Kolikšno škodo so podivjane vode povzročile v Posavju bo mogoče oceniti šele, ko se bodo Sava, Krka, Sotla, Mirna in ostali pritoki umaknili v svoja korita, bo pa nedvomno zelo visoka. Tedaj bo čas tudi za pripravo temeljitih analiz, kaj storiti, da do česa podobnega ne bi več prihajalo. Najverjetneje je tudi zaradi tega v večernih urah poplavljeno območje obiskala  obrambna ministrica   Ljubica Jelušič. Jedrska elektrarna Krško je kljub izrednim razmeram ves čas obratovala s polno močjo. Sava je sinoči malo pred zaključkom  redakcije v svojem najbolj spodnjem toku le prenehala naraščati.

Dolenjske Benetke včeraj pod vodo in odrezane od sveta

(Alja Angeli, Kostanjevica na Krki)

Kostanjevica na Krki je bila včeraj od treh popoldne odrezana od sveta. »Takšnih poplav ne pomnim. Voda je že velikokrat bila zunaj svoje struge, ampak ni nikoli segala do moje hiše. Da bi jo poplavilo manjka še približno trideset centimetrov, tako da smo v strahu,« nam je včeraj dejal Dejan Kržičnik, pred čigar hišo so gasilci izmerili do 30 centimetrov vode, ta pa je ponekod na kostanjeviškem otoku dosegla tudi meter.

Čeprav je Agencija za okolje še v soboto napovedovala, da bo Krka poplavljala šele v nedeljo zvečer in v noči na ponedeljek, je v Kostanjevici »pohitela«. Kostanjeviški otok je bil pod vodo že v nedeljo, ob 3. uri popoldne, ko je poplavilo tudi vse dovozne poti na otok. Včeraj dopoldne je voda na otoku najprej začela pritekati iz vodovodnih jaškov. Kmalu zatem se je gladina vode toliko dvignila, da so domačini prepeljali svoje avtomobile na drugo stran mesta in se po otoku začeli premikati kar s čolni. Še vso popoldne je Krka neusmiljeno pritekala in kmalu je bil pod vodo celoten otok, zraven pa še dobršen del ostalega mesta. Voda je namreč zalila obe enosmerni cesti, ki peljeta skozi otok in se približala tudi otoškim hišam. Večino teh je zalila

»Spomnim se, da je bila voda tako visoka leta 1962, ampak sedaj imamo še dodaten problem z našo kanalizacijo, iz katere tudi priteka voda. Zaenkrat vode še nimam v hiši, saj je moja hiša tudi malce bolj dvignjena kot ostale,« nam je včeraj pozno popoldne povedala starejša občanka Vera Koljančič. Še včeraj je Krka po podatkih župana kostanjeviške občine Mojmirja Pustoslemška naraščala za 5 centimetrov na uro. Kot je pojasnil poveljnik civilne zaščite in občinski gasilski poveljnik Robert Zagorc, je bil delno je aktiviran štab civilne zaščite, na terenu pa sta bili prostovoljni gasilski društvi iz Kostanjevice in Prekop, kasneje tudi gasilci iz Ostrog. »Popoldne je na terenu pomagalo okrog 60 gasilcev, ki so že od jutra razvažali vreče s peskom. Najbolj nas skrbi leseni most pri gostilni Štraus, za katerega se zatikajo drevje in ostali odpadki,« je dejal Zagorc.

»Gasilci zelo pomagajo in vidi se, da že cel dan delajo. Prišli so tudi občinski delavci, vendar ne k meni, saj še nimam poplave,« nam je dejala Koljančičeva, ki sicer tako kot ostali Kostanjevičani celotne ujme ne jemlje preveč resno, saj so poplav vajeni. Kljub temu je bilo poplav, v katerih bi se po otoku prevažali s čolnom, bolj malo. Tudi Pustoslemšek zaradi domačinov ni preveč zaskrbljen: »Kostanjevičani so poplav vajeni. Vsako leto v preteklosti je Krka enkrat ali dvakrat letno prestopila strugo. Zaradi tega Kostanjevico imenujejo tudi Dolenjske Benetke.«