Zato se je republiški štab civilne zaščite že odločil za mobilizacijo dodatnih vojaških in gasilskih moči. Po besedah ministrice Jelušičeve so v vojski aktivirali načrt Vihra, kar pomeni 866 vojakov, ki pomagajo pri reševanju in zaščiti. Vojake uvajajo postopoma, in sicer tam, kjer poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj oceni, da je to najbolj potrebno.
Po besedah ministrice Jelušičeve v Štorah že prečrpavajo vodo iz jeklarne v družbi Štore Steel, na pogovoru z direktorjem jeklarne pa so ugotovili, da je bilo veliko najmodernejših tehnoloških delov obvarovanih predvsem zaradi vseh gasilcev in reševalcev, ki so jim priskočili na pomoč.
Precej je bilo zaradi poplav prizadeto tudi Krško, kjer se je stanje popoldne umirilo in tudi Sava se vrača v strugo. Tako so tudi v Krškem ocenili, da bo najbolje takoj nadaljevati s prečrpavanjem vode, zaradi česar predvidevajo, da jim bo preko noči uspelo izčrpati vodo iz vseh okoliških hiš in s tem tudi odpreti cesto, tako da bi bilo lahko Krško do jutra že prevozno. Ministrico sta po njenih besedah razveselili tudi dejstvi, da tako dobro uigranih ekip v teh dneh še ni videla in da so danes del utrujenih gasilcev nadomestile tudi gasilke.
Po besedah obrambne ministrice je vojska na pomoč poslala tudi desantne čolne, ki so bili napoteni proti Brežicam in vasi Loče, kjer je praktično cela vas pod vodo. "V Ločah je problem znan že dolga leta, saj je vas večkrat letno zalita zaradi poplav. Ločam bi lahko pomagala samo dolgoročna rešitev z nadaljevanjem savskih elektrarn in nasipom," je prepričana ministrica. V tej vasi bo del pomoči lahko priskrbela tudi vojska, predvsem z inženirskim oddelkom, je še dodala.
Ministrica je nocoj obiskala tudi Kostanjevico na Krki, kjer pa se razmere še slabšajo, saj Sava ne požira vode iz vseh okoliških rek, zato se je Krka razlila. Domačine skrbi, da bi visoka voda, ki je že preplavila mostove, ki povezujejo otok z obrežjem, te lahko tudi povsem uničila.
Ob obiskih poplavljenih območij so prebivalci ministrici predstavili svoje bojazni glede posledic poplav, ki bodo povzročile škodo ne samo na hišah, gospodarski opremi in infrastrukturi, ampak tudi na poljščinah oziroma domačih pridelkih. Ministrica Jelušičeva je ob tem izrazila upanje, da bo država tudi s sanacijskimi ukrepi na državni ravni poskrbela, da bi bile te vode po državi vendarle enkrat že urejene in ne bi več povzročale takšnih poplav.
Po vsej državi aktivnih 5000 reševalcev, poškodovanih pa več kot 2000 objektov
Po državi se zaradi poplav izvajajo zaščitno-reševalni ukrepi, razmere na rekah se v zgornjih predelih stabilizirajo. Najbolj aktivno je v Posavju, kjer Sava dosega vrednosti pretoka do 3600 kubičnih metrov na sekundo. Skupno je aktiviranih okoli 5000 različnih reševalcev, po ocenah pa naj bi bilo poškodovanih oz.poplavljenih več kot 2000 objektov.
Kot je za STA povedal generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Boris Balant, so proti večeru že pričeli z odpravljanjem posledic poplav na Viču v Ljubljani in to kljub temu, da so reševalci še zjutraj ocenjevali, da še ni racionalno ukrepati.
Trenutno v Ljubljani 500 ljubljanskim gasilcem pri črpanju vode iz zalitih območij pomaga še 100 gorenjskih gasilcev in 100 gasilcev iz vzhodnega dela Slovenije, je dejal Balant. Dodal je, da bodo nadaljevali do jutranjih ur, nato pa se bo ekipa zamenjala. Prišlo bo še dodatnih 240 gasilcev in 150 pripadnikov Slovenske vojske (SV). Poleg tega bo za ljubljansko območje v pripravljenosti še 100 gasilcev.
Dodatne sile so vzpostavili tudi v Posavju, kjer bo na pomoč priskočilo še 100 mariborskih gasilcev in 100 vojakov. S sodelovanjem bo nadaljevala tudi policija, ki bo na doslej poplavljenih območjih opravljala varovanje, da ne bi prišlo do odtujevanja ali poškodovanja lastnine, je dejal Balant. "Tistim, do katerih reševalci še ne bodo prišli, pa bodo pomagali pripadniki Rdečega križa, ki jim bodo zagotavljali vsaj osnovna sredstva za normalno delovanje."
Kot je zapisano v večernem izrednem informativnem biltenu Uprave RS za zaščito in reševanje, so do 23. ure padavine po državi ponehale, povodenj pa se po podatkih oddelka za hidrološke prognoze Agencije RS za okolje pomika v spodnji tok Save, Krke in Vipave. Večina rek po državi upada, tudi Sava v spodnjem toku se počasi umirja, narašča pa še Krka v spodnjem toku.
Najvišji pretok Save na območju Krškega polja je popoldan že dosegel okoli 3600 m3/s in trenutno stagnira. Sava poplavlja na območju Krškega polja. Pretoki Save v spodnjem toku bodo ponoči ostajali na podobni ravni. Sava je pri Čatežu zajezila reko Krko na sotočju, zato je zaradi izjemnega dogodka sovpadanja visokih voda obeh rek poplavno območje ob spodnjem toku Krke precej večje od običajnega. Pretok Krke v Podbočju se še povečuje in bo ponoči dosegel rekordne vrednosti pretoka, okoli 440 m3/s.
Poplavlja tudi reka Sotla, obsežnejše poplave so še vedno na celotnem območju Dolenjskega in
Notranjskega krasa. Reka Vipava že upada, vendar še vedno poplavlja v spodnjem toku, prav
tako reka Ljubljanica. Pretoki drugih rek se zmanjšujejo, med njimi tudi reka Reka, Gradaščica in Mali graben.
V prihodnjih dneh bodo v večjem obsegu poplavljena kraška polja Notranjskega in Dolenjskega
krasa ter območje ob spodnjem toku Krke.
Barjanski del še vedno poplavlja, črpanje vode se bo začelo na Viču
Na območju Ljubljane se še izvaja črpanje oziroma so s črpanjem vode že končali v Gameljnah, na Vrhovcih, na Kosovem polju, v Murglah in na Rakovi Jelši. V naslednji fazi, ko bodo vode še nekoliko upadle, bodo nadaljevali črpanje na osrednjem delu Viča, tudi z gasilskimi enotami, ki so prišle na pomoč. Poplavljanje se nadaljuje na barjanskem delu.
Kot je sporočil namestnik poveljnika Civilne zaščite Mestne občine Ljubljana Robert Kus, se poplavljanje nadaljuje na barjanskem delu, tudi na območju med obvoznico, Peruzzijevo ulico in Ljubljanico. Predvidevajo, da na tem območju prihaja do izravnave vodnih nivojev med barjem, kjer je voda višja, območjem znotraj avtocestnega obroča in Ljubljanico, na kateri je državni koncesionar Hidrotehnik že v samem začetku tega padavinskega obdobja, tj. v petek opoldne, omogočil največji možni pretok s popolnim dvigom zapornic.
Na barjanskem območju Ljubljane se dotok poplavne vode še vedno stopnjuje, poplavno območje se veča. Prebivalcem s tega območja so še vedno na voljo vreče in pesek na Litijski cesti 261. Obenem organizirajo dostavo tovornjakov s peskom v Črni vasi in drugje po potrebi.
Kot je še zapisal Kus, je potrebno pri postopku ocenjevanja fotodokumentirati škodo, zatem pa poklicati zavarovalniškega agenta, ki bo prebivalcem svetoval pri prijavi škode pri njihovi zavarovalnici. Kot še navaja, bo vlada sprožila svoj sistem ocenjevanja škode.
V prihodnjih dneh bodo prebivalce pozvali k prijavi škod zaradi poplav, pri čemer se stanovanjska oprema pri tem popisu ne upošteva. Nato bo oškodovance obiskala popisna komisija. Kasneje se bo vlada odločila, ali bo zagotovila pomoč ali ne, komu in v kakšni višini. Natančnejša navodila bodo posredovali v ponedeljek dopoldne.
Vodna ujma konec tedna ohromila dobršen del Slovenije: Najhuje je bilo na Celjskem, Primorskem ter v Zasavju
Slovenijo je v minulih dneh prizadela ena najhujših povodnji v zadnjih letih. Vodna ujma je prizadela dobršen del države, najhuje pa je bilo v osrednji Sloveniji, na Celjskem, Primorskem ter v Zasavju. S posledicami povodnji se je borilo 3000 reševalcev. Premier Borut Pahor je obljubil pomoč prizadetim. Zlasti na JV Slovenije nevarnost še ni mimo.
Na Severnoprimorskem se vode le počasi umikajo, sprožajo se tudi novi, tako večji kot tudi le manjši zemeljski plazovi. Na Goriškem so jih našteli 12, na Ajdovskem pa 17. Največji plaz je uničil dober kilometer ceste Lokavec-Predmeja in grozi, da bo v kratkem podrl tudi daljnovod.
V spodnjem toku Vipave, kjer je v občinah Renče-Vogrsko in Miren-Kostanjevica veliko objektov, tudi stanovanjskih pod vodo, se gasilci in člani civilne zaščite še niso odločili za črpanje vode iz njih, saj je gladina reke še vedno izjemno visoka. To naj bi bilo možno v ponedeljek, v nekaterih predelih pa bržkone šele v torek. In šele ko se bo voda povsem umaknila, bodo sploh vidne vse posledice tokratnega divjanja narave.
Zaradi plazov sta zaprti cesti Dornberk-Branik in Lokavec-Predmeja. Po besedah vodje občinskega štaba CZ Ajdovščina Igorja Benka je cesto proti Predmeji na dolžini enega kilometra dobesedno odneslo, plaz pa bo kmalu podrl daljnovod in tako prekinil dobavo električne energije na Predmejo. Problem se bo pojavil tudi pri preskrbi s pitno vodo, saj se črpališče Skuk napaja z električno energijo iz tega ogroženega vira.
Največ zemeljskih plazov je v okolici Dornberka. Kot je po današnjih ogledih poročal regijskemu štabu CZ Klemen Sotlar iz Geoinženiringa, gre za nekatere kar obsežne plazove, večina pa jih je na dovoznih poteh do vinogradov. Trenutno stanovanjski objekti niso ogroženi, v nevarnosti pa je del cestišča med Drago in Gradiščem. Na tem odseku so vidni kar trije plazovi. Prav toliko jih je tudi ob cesti med Dornberkom in Branikom, a je ta prevozna. Ustrezne službe spremljajo tudi dogajanja na plazovih pri Braniku, v Spodnji Branici, Stari gori in v Šmihelu.
Meteorologi opozarjali več dni vnaprej
Meteorologi so že nekaj dni pred petkom, ko je po vsej državi pričelo močno deževati, opozarjali na povodenj, ki bi utegnila imeti podobne posledice, kot jih je povzročila ujma natanko pred tremi leti v Železnikih.
Črni scenarij se je začel uresničevati že v petek sredi dneva. V Ljubljani je zalilo podhode pod železnico, reke pa so ponekod na Gorenjskem, Celjskem in v Savinjski dolini že prestopile bregove. Najhuje pa je bilo v petek v Zagorju, kjer je del kraja ostal brez vode, nekaj družin so morali izseliti, poplavilo pa je celo nekatere tovarne.
Vse to se je dogajalo še pred predvidenim prvim valom izjemno močnih padavin, ki je sledil v noči na soboto. Prvo obilno jesensko deževje je namreč številne težave povzročilo po večjem delu Slovenije. Voda, ki je prestopila bregove rek in potokov, je poplavila polja, ceste, ulice in objekte, sprožili pa so se tudi številni plazovi. Preventivno so začeli odklapljati elektriko, ponekod je zmanjkalo pitne vode. Na delo se je podalo okoli 2200 gasilcev.
Najhuje v osrednji Sloveniji, Celju, Laškem, Ajdovščini in Žireh
V soboto je bilo najhuje v osrednji Sloveniji, Celju, Laškem, Ajdovščini in Žireh. V Ljubljani so med drugim poplavile Ljubljanica in Gradaščica, kanal Mali Graben in Glinščica. Poplavilo je velik del Vrhovcev, Viča pri Rožni dolini, Dolgega Mostu, Kozarij in del Barja. Zaradi poplav so zaprli več ulic in cest, na delo pa so se podali pripadniki civilne zaščite, ki so Ljubljančanom pomagali pri prečrpavanju vode iz zalitih kleti. Zaradi poplav je Elektro Ljubljana okoli 3000 odjemalcem prekinil dobavo električne energije, s čimer so želeli preprečiti nesreče zaradi električnega udara.
Na celjskem območju je med drugim Savinja poplavila del Celja in Laško, ki je še v nedeljo ostalo odrezano od sveta. Že v soboto je celjsko javno podjetje Vodovod-kanalizacija vse svoje uporabnike na območju Celja, Vojnika, Štor in Dobre obvestilo, naj zaradi pomanjkanja pitne vode z vodo varčujejo, pa tudi, da je treba vodo zaradi kaljenja vodnih virov prekuhavati. Novorojenčkom, dojenčkom, nosečnicam in ostalim rizičnim skupinam pa odsvetujejo uporabo pitne vode iz vodovoda, prav tako pa pristojni opozarjajo, naj uporabo vode zmanjšajo na minimum.
VIDEO: Poplave v Celju z okolico: Deroča Savinja, voda zalila podvoz in cesto
