Vprašanje o vplivu visokega javnofinančnega dolga na gospodarsko rast je zaradi skokovite rasti zadolženosti v zadnjih dveh letih zaradi svetovne gospodarske recesije, tudi v Sloveniji, več kot aktualno. Namreč, Evropa teži k javnofinančni konsolidaciji, medtem ko so v ZDA mnogi skeptični do (pre)hitrega umikanja fiskalnih in drugih spodbud za oživitev gospodarstva.
Ekonomske teorije brez enoznačnega odgovora
Timotej Jagrič z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete o ugotovitvah študije opozarja, da ekonomska teorija ne ponuja povsem jasnega odgovora na vprašanje, kakšna naj bo optimalna zadolženost podjetja, kaj šele države. "Zagotovo pa visoka zadolženost duši gospodarsko rast in zmanjšuje manevrski prostor ekonomske politike v bodočih kriznih obdobjih," pravi. Tudi argument v prid zmanjšanja trošenja države zaradi pritiska finančnih trgov je po njegovi oceni dvorezen. "Države iščejo vire na finančnih trgih, ki kaznujejo razsipne države z višjimi obrestmi ali jim celo onemogočijo dostop do novih virov. Toda finančni trgi so muhavi. Na dan, ko je Španija najavila varčevalni program, je boniteta državnih obveznic padla. Problem ni bilo nezaupanje v napovedane ukrepe, temveč strah prav pred upadom gospodarske rasti," je drugo plat varčevalnih ukrepov orisal Jagrič.
V Sloveniji problem prikriti dolg in dolg do tujine
Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete opozarja, da je vprašanje varčevanja morebiti dilema za velika gospodarstva, kot so na primer ameriško, nemško in morda francosko, ne pa za majhna, kot je slovensko. "Majhna gospodarstva alternative o odlaganju fiskalne konsolidacije preprosto nimajo. Če ne bodo šla v fiskalno konsolidacijo, bodo namreč zelo hitro doživela negativne reakcije na mednarodnih finančnih trgih v obliki podraženega zadolževanja in nato zmanjšanega dostopa do zunanjega zadolževanja. Pri velikih državah, kjer je velik del javnofinančnega dolga domačega, ter ZDA z dolarjem kot svetovno valuto, pa je ta problem nekoliko drugačen. Znan je recimo primer Japonske, ki ima ogromen javnofinančni dolg. Kar pa gre predvsem za dolg do rezidentov, to predstavlja bistveno manj omejitveni faktor kot v primeru, da bi bil večji del tega dolga do tujine," je pojasnil Mrak.
Sašo Polanec, prav tako z ljubljanske ekonomske fakultete, meni, da je Slovenija trenutno v solidni javnofinančni kondiciji, skrbi pa ga prikriti javni dolg, ki je skrit v pokojninski blagajni. "To je največji problem v Sloveniji, ki se ga mnogi ne zavedajo - vključno s sindikati. Trenutno zniževanje plač v javnem sektorju bi bilo manj nujno, če bi imeli manj upokojencev. Varčevanje v zdravstveni blagajni bi bilo manj potrebno, če bi bilo manj upokojencev. Z drugimi besedami - vse te blagajne konkurirajo za denar iz gospodarstva. Večji kot je odliv ljudi iz gospodarstva, manj je mogoče deliti in večje družbene napetosti lahko pričakujemo," pravi Polanec.
Po podatkih ministrstva za finance je lani državni proračun v pokojninsko in invalidsko blagajno prispeval skoraj 1,3 milijarde evrov, kar je za več kot 100 milijonov evrov več kot predlani. V deležu BDP to pomeni 3,8 odstotka. Letos naj bi državni proračun prispeval 1,36 milijarde evrov, prihodnje leto pa okoli 1,4 milijarde evrov. Celotni transferji državnega proračuna v vse sklade socialnega zavarovanja so lani znašali še 200 milijonov evrov več, kar predstavlja 14 odstotkov vseh odhodkov proračuna v lanskem letu.
Zadolževanja za dobičkonosne naložbe skoraj ni
Ker naj bi se javnofinančni dolg držav članic evrskega območja z 78,7 odstotka BDP v letu 2009 do leta 2011 zvišal na 88,5 odstotka BDP, so mnoge države po ocenah raziskovalcev ECB že na meji zadolženosti, ki negativno vpliva na gospodarsko rast. Višji javni dolg bi lahko spodbudil gospodarsko rast, če bi države s primanjkljaji financirale dobičkonosne javne naložbe. A empirični podatki za zadnjih nekaj desetletij kažejo, da so države primanjkljaje ustvarjale predvsem zaradi višje javne porabe in transferjev, ugotavljata raziskovalca. Jagrič meni, da nepremišljeno krčenje izdatkov države ni dober odgovor na trenutne razmere, ampak bi države morale preusmeriti trošenje v investicije, ki zagotavljajo visoko stopnjo donosa. A dejstvo je, da je slovenska vlada letos ob rebalansu proračuna skrčila prav sredstva za investicije, in sicer za 380 milijonov evrov.
barbara.hren@dnevnik.si
