Najnovejše poročilo o tem je predstavila v svetu ZN za človekove pravice v Ženevi, v njem pa ugotavlja, da postajajo begunska taborišča v omenjenih dveh državah in DR Kongu največji naborniški centri tamkajšnjih paravojaških milic, hkrati pa so otroci v njih v nenehni nevarnosti zaradi spolnih zlorab, naj gredo nabirat les za kurjavo ali zgolj na stranišče.
Otroci najbolj ogrožena skupina
Zanje v taboriščih ni skoraj nikakršne zaščite tudi zato, ker ne obstajajo nikakršna pravila, kako naj bi bili ti begunski centri organizirani. Nekateri so pod okriljem Združenih narodov, druge vodijo posamezne človekoljubne organizacije in agencije, spet naslednje nadzorujejo tamkajšnje vlade. Razmere v taboriščih so različne, v nekaterih je organiziran šolski pouk, drugod so otroci prepuščeni samim sebi oziroma materama in skrbnikom, če so ti pobegnili z njimi.
"V današnjem svetu ni ranljivejšega otroka, kot je otrok, pregnan z doma zaradi oboroženega spopada znotraj svoje države," je zatrdila Coomaraswamyjeva delegatom in predstavnikom civilne družbe na zasedanju v Ženevi. Takšnih otrok je danes kar 13,5 milijona, pri čemer pa je njihova posebna predstavnica v ZN pozdravila izboljšanje razmer v Burundiju in Nepalu, kjer so maoisti iz svojih krempljev izpustili 3000 otrok vojakov ter v pogajanjih s sudansko osvobodilno armado, v katerih so dosegli osvoboditev večjega števila deklet in dečkov.
Delovno gradivo z naslovom Pravice in garancije notranje razseljenim otrokom v oboroženih spopadih, ki ga je predstavila Coomaraswamyjeva, bo vladam in humanitarnim delavcem vodič in orodje pri obvarovanju otrok pred kruto usodo. "Prepogosto smo priče, da zaradi oboroženih konfliktov razseljene otroke oblasti obravnavajo kot drugorazredne državljane oziroma tujce v lastni domovini," pravi Coomaraswamyjeva in navaja, da jim pogosto odrekajo dokumente in dostop do zdravstvenih storitev in izobraževanja, jim preprečujejo prosto gibanje, a jih ne zavarujejo pred nasiljem in zlorabami.
Svet za človekove pravice je Coomaraswamyeva tudi opozorila, da kar 56 držav članic svetovne organizacije ni podpisalo neobveznega protokola h konvenciji o pravicah otrok, ki zadeva njihovo vpletenost v oborožene konflikte, hkrati pa vse države pozvala, naj pristopijo k univerzalni kampanji Nič pod 18, ki jo je sprožila maja letos in ki naj bi do konca leta 2012 zagotovila, da nikjer ne bodo rekrutirali vojakov, mlajših od 18 let. Otroke večinoma rekrutirajo razne milice v mnogih afriških pa tudi azijskih državah, med vladami, ki sprejemajo prostovoljne nabornike, mlajše od 18 let, pa so po zadnjih podatkih čadska, izraelska, mjanmarska, somalijska, sudanska, ugandska, jemenska in kongovska. V letih od 2004 do 2008 so nevladne organizacije poročale, da so bili v britanskih enotah v Afganistanu mladoletni vojaki izpostavljeni sovražnim aktivnostim.
