Joey Chestnut sodi med slednje. Je nesporni svetovni prvak v hitrem požiranju - težko bi namreč temu rekli prehranjevanje - in prvi na svetovni jakostni lestvici Mednarodne zveze za tekmovalno prehranjevanje (IFOCE). Minulo soboto je med svoje dosežke vpisal 47 buritov, kolikor jih je ob obilnem zalivanju z vodo in z močjo pesti, v katerih je stiskal ta sicer lično oblikovan mehiški fast food v kaši podobno gmoto, spravil po grlu v 10 minutah. Pri tem samopitanju si je pomagal z natančno odmerjenimi sunki glave naprej in nazaj, kot to počnejo nenasitni purani, in z občasnim poskakovanjem, s katerim je hrano prisilil k čimbolj kompaktnemu počitku na dnu želodca. Resda gre za 5,4 kilograma testeno-mesno-fižolaste-feferonske mase, ki bi zadoščala za kosilo precej velike družine, a ta zmaga še zdaleč ni najboljši dosežek ameriškega študenta, ki s svojimi stotimi kilogrami pri 182 centimetrih sodi prej v kategorijo "normalnih" kot "pretežkih".

Častno mesto med nesmrtniki prehranjevalne lige si je prislužil s svetovnim rekordom v požiranju hot dogov, ko je v 10 minutah pospravil 68 hrenovk v štručki, in to na najbolj slavnem tekmovanju, nekakšnem Wimbledonu požrešnih atletov, namreč Nathanovem slavnem tekmovanju za 4. julij na newyorškem Coney Islandu. Seveda imajo v prehranjevalni ligi - po vzoru nogometne in bejzbolske lige se imenuje kar Velika prehranjevalna liga (MLE) - ob svojem Wimbledonu tudi druga tekmovanja, ki v šopku sestavljajo grand slam. Načeloma velja, da je štiriperesna deteljica požiralcev sestavljena iz hot doga, perutničk, hamburgerja in palačink.

Joey, ta junak ameriške hitroprehranjevalne industrije in nesporni heroj hamburger generacije, je med svoje dosežke vpisal zmage, do katerih se je prebil z neverjetno sposobnostjo v desetih minutah pogoltniti 4,5 kilograma praženih belušev ali 47 sendvičev s topljenim sirom ali 19 filadelfijskih sendvičev s sirom in zrezkom ali 118 japaleno paprik. Za letošnjo zmago na edinem svetovnem prvenstvu v požiranju hot dogov se je moral precej manj potruditi, saj je za zmago zadoščalo že 54 štručk v 10 minutah, potem ko se je edini resni konkurent Takeru Kobajaši umaknil tik pred tekmovanjem, nezadovoljen s skladom za nagrade. Joey je tako ob zastonjkarskem kosilu pospravil še 20.000 dolarjev nagrade. Edini poraz, ki si ga je letos privoščil, mu je prizadejala Črna vdova Sonya Thomas, ki je v Buffalu pospravila 180 piščančjih perutničk v 12 minutah in za le 11 perutničk, ocvrtih, nato pa še mariniranih v kisu in pekoči omaki, prehitela svetovnega prvaka.

Tudi Črna vdova sodi v kategorijo žensk, ki bi ji v restavraciji prej ponudili polovično porcijo kot pa 2,5 kilograma perutničk, saj pri svojih 155 centimetrih tehta 52 kilogramov in ima tako rekoč idealno težo. Zato pa so njene prehranjevalne navade vse prej kot idealne. Kot zavzeta športna požiralka ima namreč podobno kot Joey in kar je še resnih tekmovalcev posebno pripravo na velika tekmovanja. Čeprav se sliši neverjetno, IFOCE odsvetuje pripravo, ki jo uporablja večina tekmovalcev, ki kaj dajo nase. Pravzaprav vase.

Priprava ima v grobem naslednje poteze: treba je raztegniti želodec, to pa naredijo resni tekmovalci tako, da popijejo izjemne količine vode v kratkem času. Drugi si ob količinah vode, ki bi zadoščala za tedensko namakanje srednje velikega vrta, privoščijo še ogromne količine nizkokalorične hrane, kot je solata in druga zelenjava, ob tem pa žvečijo še karseda bizarno velike količine žvečilk, da si okrepijo čeljust. Joey Chestnut ob omembi takšnega treninga le namršči obrvi. Za tekmovanje v požiranju hot dogov se pripravi tako, da mesece pred tekmovanjem požira hot doge...

Še posebej zanimivo pripravo je imel nekdanji prvak Ed "Cookie" Jarvis, ki je dva tedna pred tekmovanjem vsak dan polokal 8 litrov vode in pojedel celo glavo kuhanega zelja. Tekočina igra veliko vlogo tudi na tekmovanju samem, saj tekmovalci predvsem hrano, ki vključuje testene dele (hot dog, burito, taco ...), namakajo običajno kar v vodo, da jo tako lažje in hitreje spravijo po grlu. Tekmovanje ima seveda sila preprosta pravila: pojesti čim več v odmerjenem času - običajno v 10 minutah -, ostanki hrane, ki padajo iz ust tekmovalcev, ker tekma ni ravno prijeten prizor, ne smejo biti preveliki, sicer jih sodniki odštejejo od končne zaužite količine, in strogo prepovedano je bruhati. Tako med tekmovanjem kot neposredno po tekmi.

Kljub ne prav "apetitlih" tekmovanju pa so predvsem Američani navdušeni nad svojimi junaki in tekmovanji. Letošnje praznično tekmovanje v požiranju hot dogov na Coney Islandu je prenašala televizijska mreža ESPN, prenos pa je dosegel večjo gledanost kot katerikoli drug športni dogodek tega dne. Ko je IFOCE leta 1997 prvič pripravila tekmovanje z znamenitimi Nathanovimi hot dogi, se je tam zbralo komaj kaj več gledalcev, kot je bilo tekmovalcev, pa še ti so bili v primerjavi z današnjimi mojstri hitrega prehranjevanja prav patetično navdahnjeni - zmagovalec je pojedel 25 hot dogov v 12 minutah. Za popularizacijo tega športa je šele leta 2001 poskrbel prej omenjeni saboter Takeru Kobajaši, ki je v 12 minutah pojedel 50 hot dogov. Od takrat ni nič več tako, kot je bilo...

Danes bo za tekmovalce pod okriljem Mednarodne zveze - zanimivo, kako zlahka uporabljajo na drugi strani luže izraz mednarodno, čeprav je v njihovem koledarju le eno kanadsko tekmovanje - naporen dan. V Cincinnatiju bo v organizaciji ameriške podružnice Oktoberfesta tekmovanje v hitrostnem prebavljanju pivske klobase. Nagradni sklad je sicer precej manjši kot v Wimbledonu požeruhov, le 2500 dolarjev, a zmaga ponese ime zmagovalca celo do Bavarske.