"Če jim bomo lahko le pomagali, jim bomo," je potrdil vodja francoske protidopinške agencije Pierre Brodry.
Sicer pa je na Armstrongovo zgodbo prvi opozoril francoski časnik L'Equipe, ki je leta 2005 po sedmi zaporedni Američanovi zmagi na francoskem Touru pisal o pozitivnih testih iz leta 1999. Takrat je časniku do izvidov uspelo priti anonimno, s spretno zvijačo. V letu 1999 namreč še niso bili možni testi na EPO, kasnejši testi pa so pokazali, da si je Američan pomagal z omenjenim krvnim dopingom, kar je časnik razkril javnosti.
Športna javnost in ustrezne strukture takrat niso reagirale, čeprav je bilo pozitivnih kar šest vzorcev. Za teste na EPO je protidopinški laboratorij namreč uporabil B-vzorce in v primeru pozitivnega testa bi lahko kolesar po veljavnih pravilnikih zahteval B-vzorce, ki pa so bili že uporabljeni. Znanstveno je bil kolesar torej pozitiven na kontroli, pravno gledano seveda ne.
Ameriški preiskovalci so se primera lotili po tem, ko je Armstronga uporabe prepovedanih poživil obtožil nekdanji moštveni kolega Floyd Landis. Armstrong, ki se je letos že drugič poslovil od kolesarstva, je vse tovrstne očitke vedno zavračal.
