Za Janšev perfomans se ne bi slišalo dlje od vrat Muzeja sodobne umetnosti - kajti kultura in umetnost se v hrvaških časopisih znajdeta samo, kadar kakšna igralka zanosi s kakšnim gradbenim podjetnikom -, da ni vojnemu veteranu Krešu Mustaću prišlo na uho, da mu v rodnem mestu nekakšen slovenski umetnik omalovažuje, žali in trga zastavo, pod katero je umiral, vse to pa prodaja kot sodobno umetnost. Kreša Mustaća ne bo nihče nategnil, kajti on o tem ve vse: v prostem času, ko ni veteran domovinske vojne, je namreč razmeroma znani reški umetnik in performer.

Jezni hrvaški branitelj in umetnik je zato v odvetniški pisarni Puhovac & Večerina sklical tiskovno konferenco in ljudstvo obvestil, da je proti slovenskemu državljanu Janezu Janši, Muzeju sodobne umetnosti in organizatorjem festivala, združenju Drugo more, vložil prijavo po 151. členu kazenskega zakonika, po katerem se tisti, "ki Republiko Hrvaško, njeno zastavo, grb ali himno javno izpostavlja zasmehovanju, preziru ali grobemu omalovaževanju, kaznuje s kaznijo od treh mesecev do treh let zapora".

"Uničevanje hrvaške zastave je kaznivo dejanje, naši branitelji so pod to zastavo umirali, s tem dejanjem se blatijo Hrvaška, njeni branitelji in državljani, ki živijo na Hrvaškem," je dejal reški umetnik in se na koncu vprašal: "Kaj je umetnost?" Če je namreč izvršitev kaznivega dejanja umetnost, potem je umetnost tudi ta kazenska prijava!

Kultura se je tako za trenutek prebila do medijev, zahtevna hrvaška publika je izvedela za performans Janeza Janše, številni kritiki pa si tudi niso pustili vzeti priložnosti, da izrazijo svoje mnenje o njegovem "življenju v nastajanju". Resnici na ljubo je treba priznati, da je hrvaška kritika vendarle precej topleje sprejela Mustaćev performans s kazensko prijavo.

"Naprej, Krešo Mustać!" pravi tako anonimni kritik sodobne umetnosti na forumu portala Rijekadanas.com. "Trganje zastave ni nikakršno umetniško dejanje, ampak kriminal! Lažni slovenec naj se vrne tja, od koder je prišel!"

Všeč mi je bilo to s pošiljanjem "lažnega slovenca" tja, "od koder je prišel". Slovenski konceptualni umetnik, režiser in urednik gledališkega časopisa Maska, s pravim imenom Emil Hrvatin, si je dal natanko pred tremi leti ime uradno spremeniti v Janez Janša in tistega leta pod tem imenom prvič sodeloval na berlinskem festivalu Tanz im August. "Lažni slovenec" Hrvatin je namreč - kot to lepo pove že njegov priimek - Hrvat. Težava s pošiljanjem Hrvata tja, od koder je prišel, pa je v tem, da niti njegovo ime niti priimek ne povesta, da je rojeni Rečan, da je torej prišel ravno z - Reke.

Prav ta reakcija - "lažni slovenec naj gre tja, od koder je prišel!" - je lepo zaokrožila umetniško preizpraševanje kulta zastave, naroda in "življenja v nastajanju" Emila Hrvatina alias Janeza Janše.

Kdo je pravzaprav on in od kod je v resnici prišel? In kje sploh je to, "od koder je prišel", je to Slovenija ali Hrvaška? Kje je potem to, kamor je odšel? Simbolizira zastava mesto "prihoda" ali mesto "odhoda"? Čigava je v tem smislu zastava, ki jo je Janša "izpostavil zasmehovanju, preziru in grobemu omalovaževanju"? Ali je prenehala biti njegova, odkar je "lažni slovenec"? Ali bi imel pravico uničiti zastavo, če bi bila "njegova", in zakaj je nima, če ni, je državna zastava sploh lahko od nekoga, če pa je državna? Če zato, ker je hrvaška, ne more biti Janševa oziroma Hrvatinova, kakšen je njen smisel? In če vendarle je, zakaj bi bilo po zakonu kaznivo, če jo sname, zažge, počečka ali se nanjo poščije?

Za kaj sploh gre pri tej stvari z zastavo, mi pravzaprav nikoli ni bilo povsem jasno. V bistvu je to kos blaga v raznih barvah, nič več in nič manj od prta ali plahte. Tisto, kar ji daje vrednost in zaščito kazenskega prava, je njen simbolni naboj: je simbol države. Ravno to torej, kar zastavo razlikuje od kuhinjske krpe, je tisto, zaradi česar jo je mogoče zažgati ali sneti. Ko nam namreč ni všeč država, je še vedno bolje zažgati simbolično zastavo kot fizično državo. Sploh če nimamo namena zažgati države. Kot pravni subjekt ali kot družbeni koncept, popolnoma vseeno: funkcionira v obeh pomenih in v obeh ima za simbol zastavo.

Simbol države navsezadnje ni samo zastava. Simbol Slovenije je tudi gora Triglav, simbol Hrvaške so tudi zagrebška katedrala, mesto Dubrovnik ali hrvaška nogometna reprezentanca. Če bi nekdo razstrelil zagrebško katedralo ali pobil vso hrvaško nogometno reprezentanco, ne bi šel v zapor zaradi uničevanja državnih simbolov, ampak zaradi uničevanja materialnih dobrin ali človeških življenj. Zakaj ima potemtakem samo zastava kot državni simbol takšno zakonsko zaščito? Zato - zdaj razumete -, ker nima nobene druge vrednosti. Zato, ker je samo pisan kos blaga.

Težava je v tem, da nas povsem abstraktna simbolna dodana vrednost opredeljuje in določa: malokaj idejo svobodnega človeka tako podvrže "zasmehovanju, preziru ali grobemu omalovaževanju" kot koncept prostora, "od koder smo prišli", in kult cunje, ki ga zaznamuje.

Vem, kaj bi vam Janez Janša alias Emil Hrvatin odgovoril, če bi ga vprašali, "od kod je prišel", toda ne bom vam povedal. Tega mesta se v spodobnih družinskih časopisih ne omenja.