Človek, ki je paket prevzel, se je legitimiral kot Gabriel Grecu, prvi sekretar političnega oddelka romunskega veleposlaništva v Moskvi. Pri njem so našli "vohunsko opremo", kar po besedah ruskih predstavnikov "v popolnosti dokazuje njegovo sovražno dejavnost proti Rusiji". Ob tem so ugotovili, da je Grecu pravzaprav pripadnik romunske obveščevalne službe SIE in je zlorabil diplomatski status za vohunsko dejavnost. V skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih iz leta 1961 so ga razglasili za "persono non grata" in mu dali 48 ur, da zapusti ozemlje Ruske federacije, rusko ministrstvo za zunanje zadeve pa je preko svojih kanalov Romuniji poslalo oster protest zaradi Grecujeve dejavnosti, ki ni združljiva z njegovim diplomatskim statusom.

Romuni so sprva molčali. Rekli so le, da so v teku posvetovanja z zavezniki iz Nata (hm, med njimi je tudi Slovenija). Romunska izjava sicer dokaj jasno implicira, da Grecu ni deloval v interesu Romunije, temveč Nata, kar v praksi največkrat pomeni v interesu ZDA. Potem pa so objavili, da bodo tudi oni izgnali ruskega diplomata enakega ranga, pridržanje in izgon Grecuja pa so celo označili kot rusko kršenje dunajske konvencije, katere 29. člen govori o tem, da osebe z diplomatskim statusom ni možno aretirali ali pridržati. To, da se je njihov diplomat ukvarjal z vohunstvom in da so ga Rusi ujeli s prsti v marmeladi, jih ne zanima.

Ponavadi se take stvari ne obešajo na veliki zvon, temveč se uredijo bolj diplomatsko. Diplomata v takem primeru ne aretirajo, temveč ga razglasijo za nezaželenega in ga pošljejo domov, brez obveščanja javnosti in brez publicitete. Tako tudi Romuni niso dvigali prahu okoli lanskoletne "afere Achim". Gre za Floricela Achima, podoficirja romunske vojske, ki ga je romunska protiobveščevalna služba aretirala 2. marca 2009 v Bukarešti, ker je predajal romunske vojaške skrivnosti bolgarskim in ukrajinskim agentom. Akim, ki je imel dostop do računalniških baz z vojaškimi podatki, je od leta 2001 skrivnosti predajal bolgarskemu vojaškemu atašeju, za kar je prejemal od 800 do tisoč evrov za "paket".

V času njegove aretacije je bila ukrajinska politika močno proameriška in protiruska, a so zaradi povezav z Akimom Romuni izgnali tudi ukrajinskega vojaškega atašeja. Ob tem velja opozoriti, da je Bolgarija, tako kot Romunija, od januarja 2004 članica Nata. Zakaj bi bolgarska vojaška obveščevalna služba zbirala podatke v drugi članici Nata? Mogoče pa sta bolgarski in ukrajinski vojaški ataše delovala bolj za Ruse kot za svoji državi? Da je to možno, priča tudi podatek, da naj bi v tem času Romuni izgnali tudi tri ruske diplomate. A tega, kot rečeno, niso obešali na veliki zvon.

Rusi so tokrat storili drugače. Nekateri analitiki zato ocenjujejo, da je Moskva s tem, ko je pridržanje in izgon romunskega diplomata oznanila z vsem pompom, Romuniji "demonstrirala silo" in jo opozorila, da nima smisla hoditi po kostanj v žerjavico zaradi drugih (Nata oziroma Američanov). Sedanji romunski predsednik Traian Basesku je usmerjen strogo protirusko, a se v Romuniji slišijo tudi kritike take politike. Tako je v letih 1990-1991 Romunija v Rusijo izvažala za skoraj 1,5 milijarde dolarjev blaga, medtem ko ga zdaj izvaža le za 50 milijonov dolarjev. Zato nekateri v Romuniji pravijo, da od vezanosti na ZDA nimajo takih koristi, kot so pričakovali, in bi morali popraviti odnose tudi z Rusijo, ki je potencialno veliko tržišče. Romuni pa so vstopili v Nato in Američanom dovolili vzpostavitev vojaških oporišč na romunskem ozemlju, govori se celo o možnosti namestitve elementov ameriškega protiraketnega ščita v Romuniji, ki naj bi ZDA in zahod "ščitil pred iranskimi raketami". Kar seveda Ruse jezi.

Ob tem rusko-romunske odnose močno bremeni tudi vprašanje Moldavije, kjer obstaja svojevrstna "kninska krajina", Pridnestrska republika, ki uživa rusko podporo. Ampak če se je odcepilo Kosovo, zakaj se ne bi tudi Pridnestrje? To je tudi razlog, da Romuni, čeprav so poslušni partner ZDA, Kosova ne priznajo za državo. (Seveda na romunsko stališče glede Kosova ne vpliva le moldavsko vprašanje.) V Moldaviji sicer že dalj časa poteka prava obveščevalna vojna. Tako je novinar časopisa Moldova Suverana (Suverena Moldavija) Mihai Konciu januarja 2008 javno oznanil, da je 15 let delal za romunsko obveščevalno službo SIE. Pred tem je objavil vrsto člankov, v katerih je opozarjal na veliko ofenzivnost romunskih obveščevalnih služb in zatrjeval, da le-te za obveščevalno dejavnost pridobivajo moldavske politike (obstajajo nekatere informacije, da je ves moldavski politični vrh povezan z romunskimi obveščevalnimi službami), novinarje in intelektualce. Po objavi teh člankov mu je romunska SIE poslala pismo, v katerem so zagrozili, da bodo javno razkrili, da je njen agent. A jih je Konciu prehitel in to objavil sam, tedanjega predsednika Moldavije Vladimirja Voronina pa zaprosil za zaščito.

Zadnja afera, povezana z aretacijo romunskega diplomata, priča o tem, da, kot pravi ruski tisk, "FSB ne drema", a tudi o tem, da obveščevalna vojna med zahodom in Rusijo divja s polno paro. Ali je romunski diplomat zbiral obveščevalne podatke za potrebe svoje države ali za potrebe Nata, javno ni znano. Vsekakor v Rusiji opozarjajo na to, da ZDA in Nato rada uporabljata nekdanje zaveznice Sovjetske zveze, današnje članice Nata (Romunija, Bolgarija, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, baltske države) za obveščevalno dejavnost v Rusiji. Mnogi oficirji, obveščevalni in drugi strokovnjaki iz teh držav so se svojčas šolali in usposabljali v Sovjetski zvezi, dobro govorijo ruski jezik, poznajo tamkajšnje razmere in so v Rusiji pridobili dobre zveze.

Ob tem se postavlja tudi vprašanje, koliko slovenske obveščevalne službe hodijo po kostanj v žerjavico za tuje obveščevalne službe (Američane, Nemce, Nato). Šokantno poročilo, da je slovenski obveščevalec po odhodu iz Moskve priredil poslovilno zabavo v nemškem veleposlaništvu in na račun nemške obveščevalne službe, pri nas ni nikoli dobilo potrebne pozornosti in epiloga…