Znanstveniki so v publikaciji PNAS objavili poročilo, v katerem so zapisali, da bi nizozemska lakota med drugo svetovno vojno lahko povzročila hitrejše staranje možganov tistih, ki so bili takrat še v stanju fetusa.

Sicer je v študiji sodelovalo tristo ljudi, ki so se leta 1944 še razvijali v maternicah. Britanski strokovnjaki pravijo, da bi tudi izredno hude jutranje slabosti dandanes le stežka povzročile takšno stopnjo podhranjenosti.

Nizozemci takratne dogodke imenujejo Hongerwinter (zimska lakota). To je bilo šestmesečno obdobje, med katerim so nemški okupatorji nadzorovali in omejevali dostavljanje hrane na območje severne Nizozemske. To je povzročilo katastrofo, do aprila 1945 je zaradi podhranjenosti umrlo okoli 20 tisoč ljudi.

Priložnost za študije

Dejstvo, da je ta lakota prizadela sicer prej dobro hranjeno populacijo, je kasneje znanstvenikom omogočilo edinstveno priložnost za raziskovanje učinkov podhranjenosti na otroke, spočete v tistem času.

V tem primeru so preučevali skupino ljudi, ki so bili kot zarodki v prvem ali drugem trimesečju materinih nosečnosti izpostavljeni tej hudi lakoti. Reševali so teste, s katerimi so potem strokovnjaki ocenili njihovo duševno vitalnost in jo primerjali z drugimi ljudmi podobne starosti.

To je bila že druga tovrstna raziskava, prvo so izvedli že v sedemdesetih letih, in primerjave med omenjenima skupinama ljudmi niso pokazale nikakršnih razlik. Sedaj pa se je izkazalo, da so se „otroci lakote“ slabše odrezali pri „testu selektivne pozornosti“, ki meri, kako se lahko možgani spoprimejo z motečimi dejavniki.

Mater naj ne skrbi

Slabši rezultati pri teh testih so navadno povezani s staranjem, zato so znanstveniki z univerze v Amsterdamu in vseučilišča Calvin v ameriškem Michiganu, povedali, da bi to lahko pomenilo,da se možgani tistih, ki so sodelovali pri študiji in so bili zarodki v času lakote, starajo hitreje.

Sicer so strokovnjaki za prehrano povedali, da so rezultati zanimivi, vendar pa ne bi smeli vznemiriti modernih mater. „Otrok je dokaj učinkovit parazit – noseča ženska je lahko blizu smrti zaradi slabokrvnosti, otrok, ki se bo rodil, pa bo imel dokaj normalne stopnje železa v krvi,“ je povedal prehranski strokovnjak Robert Fraser.