Damijana Peterlin z direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je opozorila, da pripravljajo spremembo zakonodaje o zaposlovanju invalidov, ki jo v zvezi s pomočmi delodajalcem za zaposlovanje invalidov zahteva Evropska unija. "Prizadevamo si, da bi ohranili čim več bonitet, glede na to, da zaposlujejo najtežje zaposljive osebe," je na posvetu o zaposlitvenih centrih dejala Peterlinova.
Invalidska podjetja in zaposlitveni centri so v Sloveniji trenutno deležni precejšnjih finančnih olajšav, Evropa pa postavlja zgornjo mejo javnih sredstev za zaposlovanje invalidov. Znesek po besedah Peterlinove ne sme biti večji od 75 odstotkov plače zaposlenega invalida, sem pa šteje državni in evropski denar, davčne olajšave, oprostitve prispevkov. "To so zelo velike omejitve," opozarja. Pomoči pri nas so trenutno precej višje od dovoljenih, pri takšnih delodajalcih pa poleg tega ostajajo neporabljene. "Denar je namenjen ohranjanju konkurenčnosti tistih, ki zaposlujejo invalide," še pojasnjuje.
Zaposlitveni centri čakajo plačila naročnikov
Kvotni sistem zaposlovanja invalidov je po mnenju direktorice sklada za spodbujanje zaposlovanja invalidov Maruše Erbežnik dosegel svoj namen. Delež zaposlenih invalidov se je dvignil na devet odstotkov in je kljub recesiji ostal enak. Za delodajalce, ki sami ne dosegajo določenih kvot (od dva do šest odstotkov zaposlenih invalidov v podjetju, odvisno od dejavnosti, če ima podjetje več kot 20 zaposlenih), je na voljo nadomestna kvota. Svojo obveznost, ki bi jo zaradi premalo zaposlenih invalidov morali vplačevati v sklad, zmanjšajo, če z zaposlitvenim centrom sklenejo pogodbo o sodelovanju.
Eden takšnih centrov je Šentplavž na Jesenicah. Direktorica Klavdija Šumrada pravi, da zaposlujejo 11 invalidnih oseb, ki dosegajo od 30 do 70 odstotkov pričakovanih delovnih rezultatov. Izdelujejo izdelke iz plastičnih mas, etiketirajo, pakirajo. "Delodajalci zagotavljajo delo v zadostni količini. Večji problem je finančna plat, saj naročniki ne plačujejo redno," opozarja. Delodajalci so te možnosti veseli, je povedal direktor proizvodnje v podjetju Iskra Mehanizmi Franc Justin. Težko so sicer sprva našli delo, ki ga lahko opravljajo v centru, zdaj pa je obseg večji. Zadovoljni so tako s kakovostjo kot s spoštovanjem rokov, poudarja.
Več sodelovanja z lokalnimi skupnostmi
Ta trenutek v Sloveniji po podatkih ministrstva za delo deluje 28 zaposlitvenih centrov in na ministrstvu želijo, da bi jih bilo še več. Če je oseba zaposlena, si namreč sama zagotavlja socialno varnost in ni v breme socialnih proračunov, hkrati pa je vključena v družbo, pravi Peterlinova. Vendar pa bi se v njihovo delo tesneje morala vključevati lokalna skupnost, saj je to sodelovanje trenutno dokaj slabo, opozarja. "Treba jim je zagotoviti delo," poudarja in dodaja, da je priložnosti precej, na primer pri urejanju zelenih površin, urejanju okolja in podobno. Lokalne skupnosti imajo javna podjetja, ki opravljajo te storitve.
Kot je povedala podžupanja občine Jesenice Vera Pintar, je občina za sodelovanje vedno zainteresirana in delovanje takšnih centrov podpira. Vendar pa v njej živi precej brezposelnih ljudi, ki so prav tako težko zaposljivi. Ti so prijavljeni v evidenco brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje in v naloge, ki jih predlagajo na ministrstvu, trenutno vključujejo prav te občane.
