Gospodarsko ministrstvo je predloge posredovalo ministrstvu za okolje in prostor, katerega odziv pričakuje v začetku prihodnjega tedna. Takoj zatem gre predlog v postopek sprejema na vladi, so včeraj sporočili z ministrstva.

Ministrstvo napačno tolmači zakonodajo

V družbi Celjski sejem, kjer so pred časom prejeli odločbo gradbenega inšpektorja o nezakoniti gradnji sončne elektrarne na strehi, že pripravljajo pritožbo zoper po njihovem nesmiselno odločitev, ki bo različnim investitorjem povzročila večdesetmilijonsko škodo. Naj spomnimo, da je postavitev omenjene sončne elektrarne financiralo preko Eko sklada prav ministrstvo za okolje in prostor.

Predsednik združenja fotovoltaične industrije Uroš Merc je prepričan, da ministrstvo napačno tolmači zakonodajo. Sporna je namreč nova interpretacija zakona o gradnji objektov, po kateri se zdaj ravnajo inšpekcijske službe. Do pred nekaj meseci je bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje le v primeru, ko so bili zaradi namestitve sončnih modulov na streho potrebni posegi v konstrukcijo objektov, po novem pa je dovoljenje potrebno v vsakem primeru, čeprav se zakon medtem ni spremenil.

Stroka trdi, da zadošča lokacijska informacija

Po mnenju stroke pa nameščanje fotonapetostnih modulov na streho sodi med investicijsko vzdrževalna dela, za katera je dovolj le lokacijska informacija. Robert Otorepec iz ZSFI ob tem pravi: "Nad ravnanjem ministrstva smo globoko začudeni, ker so čez noč spremenili stališče glede gradbenih dovoljenj, čeprav zdaj to zanikajo, ampak to lahko podkrepimo z dokumenti, ki smo jih dobili od njih."

Kljub pričakovanju, da bo ob odprtju 43. mednarodnega obrtnega sejma v Celju predsednik vlade Borut Pahor komentiral problem, se to ni zgodilo, je pa tedaj stanje že komentirala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Po njenem mnenju bi situacijo moralo rešiti ministrstvo za okolje s sistemsko uredbo.

"A ker okoljsko ministrstvo meni, da to ni najboljša odločitev, bomo na gospodarskem ministrstvu spremenili uredbo o infrastrukturnih objektih na področju energetike, v kateri bomo opredelili, za katere infrastrukturne objekte in elektrarne je potrebno gradbeno dovoljenje in za katere ne," je ob odprtju sejma dejala Radićeva.

Medtem se je oglasil tudi minister za okolje in prostor Roko Žarnić s pomirjujočim pojasnilom, da v primeru elektrarne na celjskem sejmu ne bo prišlo do rušenja, "temveč bo šla zadeva v smeri legalizacije ob izpolnitvi obveznosti, ki jih ima investitor v skladu z veljavno zakonodajo".

Dvojna merila inšpektorjev

So pa o spornih odločbah bolj zgovorni naravovarstveniki. Tako Karel Lipič iz Združenja ekoloških gibanj Slovenije ostro obsoja odločitev ministrstva, zanj je to nerazumna politična in nikakor ne strokovna odločitev. Opozoril je na dvojna merila inšpekcijskih služb, ki, denimo, mirno dajejo soglasje za projekte, ki neposredno škodujejo zdravju ljudi: "Primer, ki ni osamljen, je denimo asfaltna baza v Planinski vasi."

Novo interpretacijo zakona je komentirala tudi sodobitnica Nobelove nagrade Lučka Kajfež Bogataj: "Vlada mora takoj odpraviti zmedo v tolmačenju zakonskih določil na gradbenem področju, povezanem z obnovljivimi viri energije. Potencialnih investitorjev ne sme odvračati od prepotrebnih naložb v obnovljive vire. Pravni predpisi ne smejo dopuščati nobenega dvoma."

Kajfež-Bogatajeva se odločno zavzema za to, da bi sončne elektrarne priznali kot pomemben dejavnik pri spodbujanju obnovljivih virov energije. "Postopki za pridobivanje potrebnih dovoljenj naj se poenostavijo. S podzakonskimi akti naj se za nazaj legalizira vse postavljene sončne elektrarne do določene moči," zahteva Kajfež-Bogatajeva.