Na novinarski konferenci po seji vlade je premier Pahor poudaril, da sindikati zahtevajo povišanje plač. Po njegovem "ni pravično, da bi se uslužbencem v javnem sektorju še naprej dvigovale plače, čeprav to določa kolektivna pogodba, medtem ko bi bile plače v realnem sektorju odstopajoče nižje in bi bili tam še naprej priča odpuščanju ljudi".

Kot je dejal, so uslužbenci v javnem sektorju večinoma že dobili nazaj to, "kar so dali na oltar države za vstop v evropsko monetarno unijo", večina plačnih nesorazmerij je že bila odpravljena. Večina plačne reforme je tako pod streho, njeno nadaljevanje pa vlada napoveduje takoj, ko bodo to omogočale gospodarske razmere, opozarja premier. Poleg tega, dodaja, v javnem sektorju ni bil odpuščen skoraj nihče in tudi nadalje ne bo, po drugi strani pa so plače v realnem sektorju padle za deset odstotkov.

"Delavci v javnem sektorju, ki so vsi ostali v službah in večinoma dobili v dveh kvartalih povišane plače in odpravo nesorazmerij, bodo zdaj oklicali stavko zato, ker zahtevajo višje plače. Mi pa se borimo za povečanje konkurenčnosti in moramo paziti, da pomagamo delavcem v realnem sektorju, ki izgubljajo službo, jih prezaposlujemo in da pomagamo podjetjem, da v realnem sektorju odpirajo nova delovna mesta, je povzel Pahor.

Po Pahorjevih besedah ni nemogoče, da bi se v primeru referendumskih zahtev - sindikatih napovedujejo zbiranje podpisov za referenduma tako glede pokojninske reforme, kot sprememb plačnega zakona - obrnili na ustavno sodišče. Vendar bi se kot predsednik vlade na ustavno sodišče rad obrnil čim manjkrat, ker si ne želi vtisa v javnosti, da ustavno sodišče brani vlado pred tem, da se o njenih odločitvah na referendumu izrečejo državljani.

Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimirja Štruklja, bo pri sindikatih, ki so vključeni v konfederacijo, zagotovo prišlo do ponovnega razmisleka o sprejemljivosti tega, kar so podpisali kot nek razumen kompromis. Še posebej, ker se zdi, da se njihova ključna predpostavka, da v tem trenutku ni mogoče realizirati tretje in četrte četrtine oprave plačnih nesorazmerij, ker je država v zahtevni ekonomski situaciji, ne potrjuje.

"Če drži, da se bodo našla sredstva za plačevanje zdravniškega dela v višini, kot je bila pred novelo zakona, ki je znižal plačilo dežurstev, potem seveda ne drži, da vlada nima denarja. In mora hkrati to pomeniti, da če ima denar, da ga ima za vse," pravi predsednik konfederacije, v katero je vključenih pet od šestih sindikatov, ki so pristali na zamrznitev plač v javnem sektorju.

Ob tem Štrukelj poudarja, da bi bilo "skrajno neznosno, če bo potem, ko je vlada družbeno najbolj vplivni skupini v javnem sektorju popustila in bo popustila recimo tudi sodnikom, svojo odločnost popravljala na plačah tistih, ki komaj živijo ali živijo slabše od tistih, pri katerih je popustila," poudarja Štrukelj.

Dodal je, da pa ima vzorec, ki ga je pokazal sicer legitimen boj zdravnikov za utrditev njihovega materialnega položaja, "neko dramatično sporočilo, da je potrebno iti zelo daleč v uveljavljanju svojih zahtev, tudi do točke, ki lahko ogroža druge, če hočeš biti uspešen. In to je na nek način vzorec za vse druge skupine, ki čakajo v vrsti," pravi.