Povezovalna temelja visokega šolstva, kot si ga na ministrstvu zamišljajo za leto 2020, bosta primerna struktura študija in ureditev visokošolskega sistema ter posodobljen sistem financiranja visokega šolstva. Program pa bo temeljil na štirih stebrih: diverzifikaciji, internacionalizaciji, kakovosti ter socialni razsežnosti.

Novost je tudi časovni razpon načrta, ki ni več petleten, ampak desetleten, saj so izkušnje pokazale, da so krajši programi prekratki za doseganje pomembnih ciljev.

Pri tem je visokošolski minister Golobič na današnji novinarski konferenci izpostavil zamisel o binarnosti visokega šolstva, ki bi predvideval tudi ustanovitev politehnik. Te bi bile namenjene visokošolskemu strokovnemu študiju, medtem ko bi univerze izvajale samo univerzitetne študijske programe, v njihovi izključni domeni pa bi bil tudi doktorski študij.

Alternativa univerzam v vsaki vasi

Z uvedbo politehnik bi po Golobičevem tudi zadostili ambicijam regijskih središč oz. lokalnih okolij, saj bi te ustanove predstavljale alternativo "univerzi v vsaki vasi".

Preko sistema financiranja, ki bo pomenil precejšnja dodatna sredstva - šlo bi za slabih 900 milijonov evrov dodatnega denarja do leta 2020 -, pa bodo zagotavljali "pravično dostopnost" znanja vsem ne glede na socialni položaj. Študij na prvih dveh stopnjah bo ostal brezplačen (na drugi stopnji sicer "pod predpostavko, da je v razumnem roku ta študij končan").

Minister je napovedal tudi drugačen sistem financiranja, ki bo stimuliral kakovost in "se odmaknil od glavarinskih anomalij".

Svetovalka v ministrovem kabinetu Janja Komljenovič je izpostavila povečanje avtonomije visokošolskih ustanov, ki bodo imele v prihodnje večjo možnost vpliva na izbiro študentov, posebej na drugi in tretji bolonjski stopnji, ter več svobode na področju kadrovske politike. Država tako ne bo več regulirala obsega dela visokošolskih učiteljev, habilitacije oz. nazive pa bi v skladu z nacionalnim programom ločili od zaposlitve oz. delovnega mesta.

Lažja izbira kakovostnih zaposlenih

Prav tako naj bi z večjo fleksibilnostjo visokošolskim zavodom omogočili lažjo izbiro kakovostnih zaposlenih. Sam način izvolitve v pedagoške nazive bi se sprostil, pri tem bi obstajala le vhodna habilitacija, nakar bi se lahko visokošolski učitelj zaposlil na katero koli delovno mesto, primernost kadrovske strukture visokošolske ustanove pa bi ob institucionalnih evalvacijah pregledovala nacionalna agencija za kakovost.

Komljenovičeva je omenila, da naj bi na novo opredelili tudi izredni študij ter poenotili strukturo in trajanje posameznih študijskih stopenj ob hkratni pripravi nacionalnega ogrodja kvalifikacij.

Med cilji internacionalizacije pa je ministrova svetovalka omenila, da bi do leta 2020 bila petina diplomantov mobilnih, petino programov pa bi izvajali skupaj s tujimi visokošolskimi središči.

Ob tem je v.d. direktorja direktorata za visoko šolstvo Stojan Sorčan poudaril uresničljivost pričujočega programa. Da program ne bi ostal črka na papirju, tako predvidevajo tudi letno spremljanje doseganja ciljev in preverjanje njegove uresničitve v DZ na vsaki dve leti.

Golobič je poudaril še dialoško usmeritev ministrstva, saj so od začetka leta vodili javno razpravo na več ravneh in njene premisleke vključili v sedanji osnutek. Javna razprava bo sedaj potekala predvidoma do 20. oktobra in bo, kot upa Golobič, rezultirala v pripravi dokumenta, ki bi že novembra utegnil iti v vladno proceduro.