Premier je poudaril, da je bilo slovensko gospodarstvo zelo prizadeto, ker so bili temelji, v katerih je bilo vpeto, tako majavi, da je bilo treba popraviti same temelje. Postregel je tudi s podatkom, da je statistični urad za drugo četrtletje lani ugotovil rekordni upad bruto domačega proizvoda (BDP) za 9,4 odstotka, medtem ko v letošnjem drugem četrtletju beležimo 2,2-odstotno rast BDP.

Pahor je spomnil, da se je vlada na lanski božič odločila za zmanjševanje kratkoročnih fiskalnih ukrepov in se odločila za izhodno strategijo kot pravo pot za spodbujanje in oživljanje slovenskega gospodarstva. Prepričan je, da bo vlada to strategijo v začrtanih rokih tudi izpeljala in da bo prav strategija pripomogla, da slovensko gospodarstvo uspe ne le na domačem trgu, ampak tudi na svetovnih globalnih trgih.

Po Pahorjevih besedah se je vlada lani, ko je bil vihar recesije najhujši, odločila, da slovenskemu gospodarstvu pomaga iz krize prek prioritet. Ena od prioritet glede povečanja konkurenčnosti je bila tudi uveljavitev pogojev poslovanja, ki bi bili ugodnejši za mala in srednja podjetja. Ob tem pa Pahor ne pričakuje, da bo slovensko gospodarstvo na medletni ravni do leta 2013 beležilo višjo stopnjo rasti, kot je bila zabeležena v drugem četrtletju letos.

V svojem nagovoru je premier izpostavil tudi številne ukrepe, ki jih je vlada sprejela, da bi pomagala slovenski obrti, malemu in srednjemu gospodarstvu, pri čemer je izpostavil, da se Slovenija vleče iz likvidnostnega krča.

Pahor pričakuje, da bo vlada do letošnjega božiča uresničila vse cilje, ki jih je zastavila lanski božič, problem pa ostaja primanjkljaj v državni blagajni.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek pa je izpostavil, da se bodo obrtnikom v mnogih dejavnostih zaradi višjih trošarin za električno energijo in zemeljski plin bistveno zvišali stroški poslovanja. S tem naj bi se poslabšala plačilna nedisciplina, posledice pa se bodo odražale v manjših vlaganjih v razvoj in zmanjševanju števila zaposlenih. "Če bo obremenitev prehuda, pa je mogoče pričakovati tudi selitev obratovalnic v tujino", pravi Pavlinjek.

Opozoril je tudi na predlog zakona o davku na nepremičnine, ki naj bi bil dokaj neprimeren, s stališča določanja višine davčnega bremena pa celo protiustaven. V zbornici so tudi zgroženi nad 150-odstotnim zvišanjem prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki dramatično zvišuje stroške dela zaposlenih na t.i. beneficiranih delovnih mestih. Še posebej močno je ta ukrep prizadel avtoprevoznike, je sklenil Pavlinjek.

Izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar meni, da za sejme velja, da so najboljši odraz razmer v gospodarstvu. "Če smo dve leti nazaj še sramežljivo opozarjali na recesijo, ki prihaja, in smo lani že po tihem upali, da bo letos bolje, žal ni tako preprosto. Gospodarske razmere se izboljšujejo počasneje kot smo si želeli v gospodarstvu. Zato smo letos pri pripravi sejma potrebovali še več truda in iznajdljivosti za pritegnitev novih razstavljalcev. A skupaj nam je uspelo," je dejala Obrez Preskarjeva.

Na letošnjem Mosu, ki bo svoja vrata zaprl prihodnjo sredo, se predstavlja skoraj 1700 razstavljalcev iz 34 držav. Med njimi so že tradicionalni razstavljalci, kot so Avstrija, Hrvaška, Srbija, ponovno se predstavlja Indija, prvič pa Indonezija, Egipt in Katar.