Raziskava strokovnega časnika British Journal of Sports Medicine je pokazala, da se je v tej športni disciplini med igrami poškodovalo kar 75 odstotkov tekmovalk. Raziskavo so opravili s pomočjo poročil zdravniških služb 82 sodelujočih ekip. Približno četrtina poškodb je bila tako resna, da so tekmovalcem preprečile treninge ali nastope na tekmah. Najbolj tvegani športi so bili bob, hokej, hitrostno drsanje na kratke proge, alpsko smučanje in smučanje prostega sloga ter predvsem deskarski kros, kjer je bilo povprečje poškodovanih kar 35 odstotkov.
Za tako visoko številko so poskrbele ženske, s poškodbami je OI končalo 16 od 22 deskark, pri moških so se poškodovali štirje od 35. Statistično najmanj nevarni športi v Vancouvru so bili nordijsko smučanje, sankanje (čeprav je zaradi posledic padca v tem športu Gruzijec Nodar Kumaritašvili umrl) ter hitrostno drsanje z le petimi odstotki poškodovanih. Skupno je bilo na OI med 2567 udeleženci 287 poškodb, kar pomeni, da je igre s poškodbo končalo 11 odstotkov tekmovalcev.
"Na splošno smo zaskrbljeni zaradi večjega števila poškodb. Nekaterim bi se lahko izognili s strožjimi pravili. Športniki bi bili radi boljši, vse to prinaša večjo nevarnost poškodb, mi pa moramo gledati predvsem na varnost," je po poročilu časnika dejal predsednik zdravniške komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja Arne Ljungqvist.
To je prva podrobna raziskava o poškodbah na zimskih OI. Zadnjo olimpijsko raziskavo so opravili v Pekingu 2008 in ugotovili, da se je med tekmovanji poškodovalo devet odstotkov tekmovalcev. Izsledki vancouvrske raziskave pa bodo po Ljungqvistovem prepričanju pomagali nacionalnim olimpijskim komitejem pri pripravi strategije za zmanjšanje poškodb na naslednjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju.