Računsko sodišče je namreč konec lanskega leta v reviziji poslovanja mestne občine v letih 2007 in 2008 ugotovilo, da je družba Grep, zasebni partner pri projektu Stožice, že jeseni 2008 občini poslala "predračunsko vrednost predlagane projektne rešitve" za športni park, ki je za 60 odstotkov presegla 81 milijonov evrov, kolikor naj bi po pogodbi v projekt prispeval zasebni partner.

V naslednjih mesecih so sledile nove zahteve mestne občine, hkrati pa je tudi Grep višal stroške praktično pri vseh postavkah: gradbenih delih na stadionu, dvorani in parkiriščih, projektiranju ter vodenju projektov. Sredi letošnjega julija je na magistrat poslal svoj zahtevek v višini 56,7 milijona evrov, pri čemer je stroške gradnje od ocenjene vrednosti v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu z 82,9 podražil na 96,9 milijona evrov, dodatna dela, ki naj bi jih naročila mestna občina, pa naj bi skupno stala še 41 milijonov evrov.

Za ceste in skupne površine v garaži 12 milijonov evrov

Samo za ceste in skupne površine v garaži je Grep zahteval dodatnih 12 milijonov, 8,3 milijona evrov naj bi stala zemeljska dela, del katerih naj bi opravil že SCT pri sanaciji gramoznice, 2,8 milijona oprema, ki jo je dodatno naročil Zavod Tivoli, 2,8 milijona spremembe pri gradnji strehe dvorane in stadiona, milijon evrov dodatna dela pri akustiki dvorane, 5,9 milijona pa nekakšna odstranitev sekundarnih nasipov. Družba MCM, ki jo je mestna občina izbrala za supernadzor nad projektom, je nato pripravila mnenje o upravičenosti Grepovega zahtevka, v katerem je ugotovila, da bi morala občina za gradnjo doplačati 30 milijonov, za dodatna dela in opremo pa še nadaljnjih 12,8 milijona evrov. Skupno torej skoraj 43 milijonov evrov, ki jih je mestni občini po pogajanjih z Grepom uspelo znižati na končnih 38,9 milijona evrov.

Ključno vprašanje je, kdo nosi tveganja

Od faze javnega razpisa do skorajšnjega zaključka naložbe v športni park Stožice so se stroški projekta v škodo mestne občine torej povišali za slabih 50 odstotkov, kar kaže na to, da projekt javno-zasebnega partnerstva vendarle ni bil tako dobro voden, kot bi želeli prikazati na magistratu. To so konec lanskega leta ugotovili tudi na računskem sodišču in v reviziji poslovanja mestne občine opozorili, da je občina zasebnega partnerja pri projektu izbrala in z njim podpisala pogodbo, še preden je točno vedela, kakšen naj bo športni park v Stožicah. "Dejstvo je, da javno-zasebno partnerstvo kot relativna novost pri nas nosi s seboj določena tveganja in nejasnosti. Ampak ravno zato so analize, ki bi jih pred vstopom v ta razmerja moral zagotoviti naročnik, toliko pomembnejše, saj jasno opredelijo tveganja, predvsem pa, kdo nosi tveganja pri projektu. Ne pa da se tveganja skozi sam projekt praviloma prenašajo na javni sektor," je opozoril predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.