Miheličeva, ki je bila med letoma 1973 in 1985 tudi podpredsednice mednarodnega PEN, je bila, tako Strojan, v času predsedovanjavpletena v največjo afero centra PEN vseh časov. Slednja se je razvila, ko je pisarelj Boris Pahor s kolegom Alojzem Rebulo v Trstu izdal knjigo Edvard Kocbek: pričevalec našega časa.

Knjiga je vsebovala tudi intervju s Kocbekom, v katerem je javno obsodil uboj 12.000 slovenskih domobrancev, ki jih je po vojni leta 1945 zunajsodno pobila komunistična revolucionarna oblast. Za Kocbeka se je zavzel nobelovec Heinrich Böll, posredno pa ga je zaščitila tudi Miheličeva, je danes pred hišo DSP spomnil Strojan.

Strojan je izrazil začudenje, da je Miheličeva, ki je odigrala tudi pomembno vlogo pri svetovnem kongresu PEN na Bledu leta 1965, v času železne zavese ter ob vseh pritiskih uspela nadaljevati z ustvarjalnim delom. Ob tem je spomnil na trilogijo s skupinim naslovom Plamen ali dim, na zgodovinska romana Tujec v Emoni in Cesta dveh cesarjev ter na številne prevode zlasti angleških književnikov. Za svoje delo je bila Miheličeva tudi večkrat nagrajena, leta 1963 s Sovretovo in leta 1983 pa še s Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Kulturni program ob današnji spominski slovesnosti so oblikovali Jadranka Tomažič, ki je prebrala odlomek iz dela Ure mojih dni, ter Jasmina Ambrožič z glasbenim prispevkom.

Miri Mihelič so kip, ki je delo Draga Tršarja, pred hišo DSP in PEN centra postavil junija leta 2005 v času 71. svetovnega kongresa mednarodnega PEN na Bledu. Kongres je potekal v znamenju 40-letnice svetovnega kongresa PEN, ki je bil leta 1965 na Bledu. Takratni kongres je bil prvi po drugi svetovni vojni, ki je bil organiziran v kakšni od komunističnih dežel, pri čemer je veliko vlogo odigrala prav Mira Mihelič.

Mira Mihelič (1912-1985) je poteze socialnega realizma povezovala z značilnostmi ženskega romana. To je zaznati že v njenem prvem romanu Obraz v zrcalu (1941) in tudi v povojnih delih, ki so kritična podoba slovenskega meščanstva. V svoji zadnji knjigi Ure mojih dni (1985) je avtobiografsko pričevala o lastnem življenju, delu in sodobnikih.