Cerkvena oblast je namreč izračunala, da bi se ji to izplačalo predvsem pri večjih naložbah, saj bi bila kot zavezanka za DDV tudi upravičena do odbitka tega davka za kupljeno blago ali storitve. Po navedbah hrvaških medijev bi bili tako računi pri denimo obnovi in gradnji cerkva za 23 odstotkov nižji.
V Sloveniji za Cerkev ni predpisanih posebnih določb glede plačevanja DDV. Cerkev je davčni zavezanec, če neodvisno opravlja katero koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti, pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Dodajajo, da se mora Cerkev identificirati za namene DDV, če ima več kot 25.000 evrov dohodkov, in ima pravico do odbitka DDV za kupljeno blago ali storitve, če bo to blago ali storitve uporabila za namene svojih obdavčenih transakcij.
Slovenske škofije imajo gospodarske družbe
Kot je pojasnil Janez Gril iz novomeške škofije, so skoraj vse slovenske škofije za izvajanje pridobitne dejavnosti in upravljanje premoženja ustanovile gospodarske družbe in na tak način dosegle isto, kot si želi hrvaška katoliška cerkev. "Gospodarstvo Rast v Mariboru, Metropolitana v Ljubljani, Beneficij v Novem mestu... so gospodarske družbe, ki upravljajo premoženje, so zavezanke za DDV in v imenu škofije oziroma nadškofije tudi vodijo večje naložbe. Družba Beneficij na primer upravlja gozdove, prodaja knjige, ki so potrebne za bogoslužje, in podobno," pravi Gril. Dodaja, da so se na tak način pač prilagodili slovenski zakonodaji in da tako ločeno upravljajo prihodke iz pridobitne dejavnosti. Župnije, razen nekaj izjem, pa nimajo toliko prihodkov, da bi lahko postale zavezanke za DDV, še pojasnjuje Gril.
Verske skupnosti pri nas so pri opravljanju pridobitne dejavnosti zavezane k plačilu vseh davščin (DDV, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dediščine...), medtem ko so pri opravljanju nepridobitnih dejavnosti, podobno kot nekatere druge nepridobitne organizacije (društva, politične stranke, sindikati, zavodi…), oproščene plačila določenih davkov (davka od dobička od donacij, dediščin in daril, niso zavezanke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ne plačujejo davka na določene nepridobitne storitve), pojasnjujejo na uradu za verske skupnosti.
S predlaganim davkom na nepremičnine se katoliška cerkev ne strinja
Nekoliko bolj neugoden bo lahko, če bo sprejet v obliki, kot je predlagan, za verske skupnosti novi zakon o davku na nepremičnine. V osnutku zakona je namreč predvideno, da bodo oproščene davka le za nepremičnine, ki se uporabljajo za verske obrede. "Torej se predlaga, da se vse druge nepremičnine v lasti verskih skupnosti, kot so nepremičnine za bivanje, še bolj pa seveda nepremičnine za namene opravljanja različnih dejavnosti (tudi nepridobitnih), torej župnišča, prostori za izobraževanje, poslovni prostori, gozdovi in kmetijska zemljišča itd., obdavčijo," pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Pri RKC so se že odzvali - kot je pojasnil Janez Gril, so na ministrstvo že poslali pripombe, saj se jim ne zdi prav, da bi morali davek plačevati tudi za župnišča, kjer so poleg bivanjskih prostorov duhovnikov tudi prostori, namenjeni pastoralnemu delu. "Tam lahko poteka verouk, sobo imajo na primer cerkveni pevski zbori, kakšen župnijski Karitas in to ni nič pridobitnega, kljub temu pa so v osnutku zakona ti objekti podvrženi davku. Zdaj se nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za te objekte ni plačevalo," pojasnjuje Gril.
