Ko se je kazalec približal najvišji točki ure, je bil utrujen, okrašen z modricami, prazen, a še vedno nasmejan. Le da je bil nasmešek drugačen, bil je znak zmagoslavja in olajšanja obenem. Borba je bila celo v nevarnosti, kajti Zavec je imel velike težave s poškodovanim komolcem, zato bi se lahko zgodilo, da bi boksarski šov odpadel, s čimer pa Zavčev tabor ni želel plašiti organizatorja.

"Poškodba ni nedolžna. Najkasneje v sredo bo komolec operiran, nato me čaka dvomesečna rehabilitacija. Imam še več drugih majhnih poškodb. Ni bilo lahko, saj sem moral odmisliti vse skupaj," je dejal Dejan Zavec, ki si je pred dvobojem pomagal tudi z blokado. Med borbo je deloval suvereno. Že na začetku se je odločno zagnal proti Poljaku, nizal udarec za udarcem, tekmec pa je bil vse bolj zdelan, na koncu celo tako, da je moral v bolnišnico, zato ni prišel na novinarsko konferenco. Ko je bilo konec zadnje, 12. runde, je bilo še pred razglasitvijo sodniške odločitve (dva sodnika sta več točk namenila Zavcu, eden, Jackiewiczev rojak, pa je obema podelil isto število točk) jasno, da bo pas ostal v njegovi lasti. A s tribune se je Zavčeva naloga zdela precej lažja, kot je bila v resnici: "Tako trde borbe nisem pričakoval. Po drugi strani je bilo logično, da se bo tekmec boril na vso moč. Rafal je imel manjšo prednost s psihičnega vidika, kajti dobil je najino prejšnjo borbo. Prepričan sem bil v zmago. Vedel sem, da ni druge poti, kot da pokažem vse, kar znam. K sreči je šlo vse po načrtu." Zavec je svojo nalogo opravil z odliko. Dosegel je nov vrhunec kariere, sedaj upa na novega, na še veliko odmevnejšega. Želi si v domovino boksa, v ZDA, kjer na tekmeca čakajo zvezdniki, kot so Manny Pacquiao, Floyd Mayweather, Shane Mosley, Andre Berto... Najbolj vznemirljivo vprašanje je, če bo dobil priložnost za boj z enim od največjih zvezdnikov tega športa. "Pogovori bodo potekali, medtem ko si bom privoščil počitek, ki ga sedaj potrebujem. Moje misli so le v rehabilitaciji. Vse kaže, da bo naslednji dvoboj v tujini. Pogovori potekajo. Veliko se govori tudi o Ameriki. V čast bi mi bilo boksati z vsemi boksarji, ki se omenjajo kot možni tekmeci. Vesel bi bil povabila vsakega od boksarjev, kot so Pacquiao, Clottey, Cotto, Mayweather, Margarito..." je dejal Zavec.

Morda zadnji dvoboj haloškega šampiona na slovenskih tleh je začinilo 13.000 gledalcev, ki so pozdravili tudi zmago Denisa Simčiča. Povsem polna dvorana je gorela od navdušenja. Na trenutke se je zdelo, da je dogajanje postavljeno v antični Rim, v amfiteater. Ko se je v ringu pojavil Zavec, je bila mešanica zvoka glasilk in udarjanja dlani tako glasna, da je trušč v glavi med obema ušesoma ostal še nekaj minut. Ko je prišel Jackiewicz, bi žvižgi lahko predrli bobenček. Bilo je bučno in burno, na trenutke celo krvoločno, da je vse skupaj spominjalo na gladiatorske igre. Profil občinstva je bil raznovrsten. Med gledalci so bili politiki, tako imenovani estradniki, boksarski strokovnjaki, najbolj goreči Zavčevi navijači in tisti, ki jih je pritegnila vsesplošna evforija... Vsi so bili vzhičeni in skupaj del boksarskega spektakla, kot ga v Sloveniji še ni bilo.