Tega ne gre zanemariti, saj bo Brazilija po številnih ocenah v nekaj letih postala peto najmočnejše gospodarstvo na svetu, za ZDA, Japonsko, Kitajsko in Indijo.

Gospod Antonio de Aguiar Patriota, Slovenija je majhna, Brazilija pa velika država. Kje vidite možnosti za poglobitev odnosov med državama?

Brazilija ne diskriminira držav po velikosti. Veleposlaništva imamo v vseh ameriških državah, vključno z majhno karibsko državo Saint Kitts in Nevis, ki ima le 70.000 prebivalcev. V Evropi vzpostavljamo stike z državami, kjer obstaja zanimanje za politični dialog in tesnejše gospodarsko sodelovanje. Sledimo tudi načelu recipročnosti, kar pomeni, da Brazilija odpre veleposlaništvo v državi, ki odpre veleposlaništvo v Braziliji. V sodelovanju z majhnimi državami vidimo številne prednosti. Ne glede na svojo majhnost lahko takšne države igrajo pomembno vlogo na mednarodnem prizorišču, pri trgovinskih, okoljskih, varnostnih in drugih vprašanjih.

Brazilija se zavzema za bolj multipolaren svet. V preteklosti, in na nekaterih ravneh to velja tudi danes, je bilo pomembno, da si med najrazvitejšimi in najmočnejšimi državami. Vse pomembne odločitve je sprejemala majhna skupina držav, zato ni bilo potrebe, da bi se pri procesih odločanja odpirala vrata manjšim državam. Želimo si, da bi se v prihodnje vzpostavil primernejši mehanizem, ki bi omogočal sprejemanje pomembnih odločitev na mednarodni ravni. Številne politične in ekonomske odločitve se sprejemajo v okviru G20. Toda G20 ne more ignorirati G172, se pravi vseh preostalih držav. Brazilija se zavzema za to, da bi imele pri vseh pomembnih mednarodnih odločitvah večjo vlogo tudi države, ki niso članice G20. In v tem duhu smo začeli krepiti bilateralne odnose s Slovenijo.

Za krepitev gospodarskih odnosov med državama bi lahko bila pomembna tudi Luka Koper. Bi bila Brazilija pripravljena investirati v Luko Koper, če bi se izkazalo za potrebno?

Lani in v letošnjem letu je Slovenijo obiskal predsednik brazilske agencije za spodbujanje tujih naložb Apex-Brasil Alessandro Teixeira, ki vidi številne priložnosti pri sodelovanju brazilskih podjetij s koprskim pristaniščem. Kolegi iz Apexa so bili navdušeni nad Luko Koper in njeno infrastrukturo. Preko koprske luke bi lahko mala in srednje velika brazilska podjetja izvažala svoje blago na trge EU, jugovzhodne, vzhodne in srednje Evrope. Ker je Slovenija ekološko ozaveščena država, nekateri ocenjujejo, da bi lahko preko Luke Koper uvažali brazilski etanol. Do leta 2020 bo morala tudi Slovenija doseči cilje EU, tudi z večjo uporabo biogoriv.

Brazilija postaja pomembna vlagateljica po vsem svetu. Do lani sem bil brazilski veleposlanik v ZDA, kjer Brazilija postaja pomembna naložbenica. Prav tako mnogi ne vedo, da je Brazilija med štirimi največjimi investitorji v Kanadi.

Ker je brazilska multinacionalka Vale, ki je največja proizvajalka železove rude na svetu, v letu 2006 prevzela ogromnega kanadskega proizvajalca niklja Inco, za katerega je odštela 19 milijard dolarjev.

Točno. V Evropi, ki je zelo diverzificirana, so brazilska podjetja v preteklosti manj investirala. Ne bi pa izključil, da ne bomo začeli iskati investicijskih priložnosti tudi v Sloveniji. Veseli me, da so tri ali štiri slovenska podjetja že investirala v Braziliji.

Katere bi lahko bile poslovne priložnosti za slovenske naložbe v Braziliji, če upoštevamo, da slovenska podjetja v mednarodnem pogledu niso tako velika?

Brazilija ima še veliko možnosti za gospodarsko rast. Po zadnjih podatkih bi lahko gospodarska rast v letošnjem letu dosegla sedemodstotno stopnjo. Tudi druge države združenja južnoameriških držav Mercosur, v katerem so poleg Brazilije še Argentina, Urugvaj in Paragvaj, v kratkem pa se mu bo pridružila tudi Venezuela, letos beležijo visoke stopnje rasti. Gospodarska rast se po krizi v južnoameriške države vrača razmeroma hitro. Ko slovenska podjetja razmišljajo o Braziliji, bi morala gledati na celotno združenje Mercosur in vso Južno Ameriko, saj je Brazilija vključena v vse ekonomske integracijske procese. Na južnoameriške trge bi lahko Slovenija vstopala prek veleposlaništev v teh državah. Zelo aktiven pri vzpostavljanju stikov v zasebnem sektorju v obeh državah je tudi soprog brazilske veleposlanice v Sloveniji Débore Vainer Barenboim, dr. Bogdan Šalej.

Brazilsko kmetijstvo je zelo konkurenčno in eno najrazvitejših na svetu. Globoko pod morsko gladino smo odkrili ogromne zaloge nafte, tako da bo Brazilija do leta 2030 postala šesta največja svetovna proizvajalka nafte. Lepe priložnosti so pri gradnji infrastrukture, saj bo Brazilija leta 2014 gostila svetovno prvenstvo v nogometu, leta 2016 pa olimpijske igre, tudi pri vlaganjih v hotele in turizem. Število hotelskih sob se bo v Rio de Janeiru v kratkem podvojilo.

Kot vemo, je izobrazbena raven v Sloveniji zelo visoka, zato nas zanima tudi sodelovanje v izobraževanju. Obstaja že nekaj pobud za sodelovanje na področju biologije in biotehnologije. Slovenski Inštitut za biologijo in univerza v Rio de Janeiru skupaj razvijata podiplomski študij. Slovenska jedrska elektrarna na meji s Hrvaško že vrsto let sodeluje z jedrskimi strokovnjaki iz Brazilije. Prepričan sem, da lahko na tem področju naredimo še veliko več.

Sicer pa zelo občudujem vaša velika filozofa Slavoja Žižka in Mladena Dolarja. Prebral sem kar nekaj njunih knjig. Menim, da je Žižek eden največjih mislecev današnjega časa.

Ali Brazilija ponuja kakšne spodbude za privabljanje tujih investicij?

Zdi se mi, da ne, vendar nam kljub temu uspe privabiti številne tuje naložbe. Mislim, da investicijske spodbude niso potrebne. Ne poznam točnih številk v zadnjem obdobju, vendar izmed vseh držav Latinske Amerike Brazilija privabi največ tujih investicij.

Nekaj brazilskih podjetij, kot so naftna družba Petrobras, največji proizvajalec rud na svetu Vale in Embraer, za Boeingom in Airbusom tretji največji proizvajalec potniških letal na svetu, se, potem ko so pridobila dominantni položaj na domačem trgu, hitro širi v tujino. Je tudi za druga brazilska podjetja že nastopil primeren trenutek za prodor v tujino?

Zagotovo. Največja brazilska podjetja že imajo aktivno strategijo nastopanja na mednarodnih trgih. Morda bi lahko bil izziv za Brazilijo, da v globalizacijskih procesih spodbudimo srednje velika in mala podjetja. Toda to ni lahko.

Brazilija je zelo velik trg, ki se izjemno hitro razvija. Ne le zaradi ekonomskega razvoja, tudi zaradi uspešnih socialnih programov, ki jih je uvedla aktualna vlada, je v zadnjih sedmih, osmih letih na desetine milijonov Brazilcev prešlo iz revnega v nižji srednji razred oziroma iz nižjega srednjega v srednji razred. To je omogočilo hiter razvoj domačega trga, hkrati pa je imelo pomembno vlogo pri odpravljanju posledic gospodarske krize. Lani celo je bilo v Braziliji ustvarjenih milijon delovnih mest. Če vzamemo obdobje dveh mandatov predsednika Lule, vidimo, da je bilo v tem času ustvarjenih 14 milijonov novih delovnih mest. Šestdeset milijonov ljudi je prešlo iz absolutne revščine v revščino, hkrati pa se več kot 50 odstotkov prebivalstva uvršča v srednji razred.

Zaradi hitro razvijajočega se domačega trga ni vsako brazilsko podjetje zainteresirano za prodor v tujino. Menim pa, da bo z razvojem globalnega gospodarstva vedno več brazilskih podjetij začelo razmišljati tudi o možnostih vstopa na tuje trge. Pri tem bo zelo pomemben trg EU, ki je najpomembnejša trgovinska partnerica Brazilije, medtem ko je posameznimi državami to Kitajska, sledijo ZDA.

Naj tudi poudarim, da sta Mercosur in EU ponovno obudila pogajanja o podpisu prostotrgovinskega sporazuma. Upamo, da bomo dosegli pomemben napredek do prihodnjega leta. Glede podpisa prostotrgovinskega sporazuma so nekatere države EU zavzele protekcionistično držo, še posebej zaradi kmetijstva, ki je eden od sektorjev, v katerem je Brazilija najbolj konkurenčna.

Podpis prostotrgovinskega sporazuma med EU in Mercosurjem je bil odložen v letu 2004.

Da. In veste, kaj je bil razlog?

Nasprotovanje Francije.

Ne v celoti. Gre za zapleteno vprašanje. Najprej se je ocenjevalo, da bo taki imenovani Doha krog, ki je sprožil pogajanja o liberalizaciji kmetijstva, doživel napredek. V tistem času je težavo v EU predstavljalo poglavje o kmetijstvu. Zato se je pojavila ideja, da se najprej zaključijo pogajanja o kmetijstvu v EU, šele nato pa pristopi k pogajanjem o podpisu medcelinskega trgovinskega sporazuma. Medtem so se stvari precej spremenile. Dogovor v Dohi je paraliziran in zdi se, da ne obstaja nikakršna perspektiva za kratkoročni napredek. Zato je medcelinski sporazum postal ponovno zanimiv. Poleg tega gospodarstva v državah Mercosurja dosegajo visoke stopnje rasti, kar posledično pomeni, da postajajo trgi držav Mercosurja bolj privlačno okolje tudi za države EU.

Po poročilu Svetovne banke "Doing Business" se Brazilija med 183 državami uvršča na 129. mesto. Iz tega lahko sklepamo, da je poslovno okolje v Braziliji neučinkovito in precej zbirokratizirano. Ali načrtujete spremembe, ki bi omogočile bolj privlačno investicijsko okolje?

Te ocene morate primerjati z vrednostjo investicij, ki nam jih uspe privabiti. Če pogledate te številke, vidite, da se Brazilija kot prejemnica naložb uvršča med vodilne države na svetu. Čeprav Svetovna banka ocenjuje, da investicijsko okolje ni prijazno do tujih naložbenikov, podjetij to ne odvrača pri investiranju v Brazilijo.

Seveda pa bi investicijsko okolje lahko naredili bolj privlačno, predvsem kar zadeva davčni sistem, ki je zelo zapleten. Morda bi bila davčna in še nekatere druge reforme lahko prioritete nove vlade. Kot veste, se v Braziliji približujejo predsedniške volitve.

Glavna obrestna mera brazilske centralne banke znaša preko osem odstotkov, kar je ena najvišjih obrestnih mer na svetu. Dodatne težave povzroča močna domača valuta real. Zakaj brazilska centralna banka vzdržuje tako visoko obrestno mero?

Veliko Brazilcev meni, da je glavna obrestna mera previsoka, vendar je politika brazilske centralne banke neodvisna. Verjamem, da je takšna obrestna mera pripomogla k zmanjšanju inflacije in pomagala Braziliji doseči zanesljivo in stabilno ekonomijo ter dobro bonitetno oceno.

Močan real, ki je pripomogel k stabilizaciji ekonomije, je seveda dodaten izziv za brazilske izvoznike, po drugi strani pa pomeni prednost za uvoznike v Brazilijo.

V letih od 1995 do 2009 je povprečna letna stopnja rasti v Braziliji znašala 2,9 odstotka. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada naj bi v obdobju od leta 2010 do 2013 znašala 4,5 odstotka, kar je precej pod napovedano rastjo Indije in Kitajske, ki poleg Rusije in Brazilije sestavljata tako imenovano skupino hitro razvijajočih se gospodarstev BRIK. Bi lahko Brazilija dosegala višje stopnje rasti, kot jo napoveduje Mednarodni denarni sklad?

V letošnjem letu bomo imeli 7-odstotno gospodarsko rast. Ocenjujem, da rastemo po najvišjih možnih stopnjah rasti glede na obstoječo infrastrukturo in delovno silo. V prihodnjih letih načrtujemo velik napredek pri izobraževanju in usposabljanju delovne sile. Številna tuja podjetja, ki so že prisotna na brazilskem trgu, se namreč srečujejo s težavami pri pridobivanju inženirjev in specializirane delovne sile. Pred nami so še številni drugi izzivi. Ocenjujem, da bomo marsikaterega uresničili in da lahko v prihodnje gospodarska rast znaša pet odstotkov. Morda ne bomo dosegali gospodarskih rasti Kitajske in Indije. Brazilija ne more rasti s takšnimi stopnjami rasti, ker je številne pomembne korake, ki jih morata Kitajska in Indija šele prehoditi, naredila že v preteklosti. Toda če bomo rasli s takšnimi stopnjami, bomo po nekaterih ocenah v nekaj letih postali peto največje gospodarstvo na svetu.

Šele osem let je od tega, kar se je Brazilija, kot opazovalka, prvič udeležila konference najrazvitejših držav G8. V zadnjem času se vloga Brazilije na mednarodnem prizorišču krepi. Katere so glavne prelomnice v zadnjih letih?

Naj odgovorim zelo enostavno. Brazilija je že v preteklosti dosegala visoke stopnje gospodarske rasti. V času vojaške diktature (od leta 1964 do 1985, op.p.) so nekateri Brazilijo imenovali ekonomski čudež, saj so stopnje rasti dosegale tudi devet ali deset odstotkov. Vendar je imela od tega korist le peščica Brazilcev. To pomeni, da hiter razvoj ni zmanjševal neenakosti med prebivalstvom. Tako za Brazilijo kot tudi za druge države Latinske Amerike je danes največji izziv zmanjševanje neenakosti, ki je ena od največjih na svetu. Zato namenjamo velik poudarek socialni politiki. Torej, kvaliteta gospodarske rasti je danes drugačna, kot je bila v preteklosti. Predsednik Lula je dokazal, da je možno povečati blaginjo, hkrati pa njene učinke razdeliti med prebivalstvo.

Da Brazilija ni le rastoča država, temveč ena najpomembnejših držav na svetu, je dokazala kot posrednica v pogajanjih med iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom in ZDA o iranskem jedrskem programu. Pogajanja so propadla, ker ni bilo mogoče najti za obe strani sprejemljive rešitve, varnostni svet pa je sprožil sankcije proti Iranu.

S prvim delom, da se Brazilija zelo angažira pri zagotavljanju miru in da je precej aktivna v diplomatskih odnosih po vsem svetu, se strinjam. Takšno ravnanje je povezano s prevzemanjem odgovornosti. Ko živite v veliki državi s precejšnjo populacijo in hitro rastočo ekonomijo, morate imeti odgovoren odnos do vseh svetovnih izzivov, ekonomije, okolja, podnebnih sprememb in miru. Brazilija je država, ki je kot nestalna članica poleg Japonske preživela največ let v varnostnem svetu Združenih narodov. Svojo odgovornost pri utrjevanju miru jemljemo zelo resno. Kot velika država živimo z vsemi sosednjimi državami v miru. Več kot 150 let nismo imeli nobenih konfliktov, pri čemer smo za Rusijo in Kitajsko tretja država z največ sosedami na svetu, desetimi. Podobno kot Slovenija tudi Brazilija sodeluje v mirovnih operacijah po svetu.

Da so naša prizadevanja za sklenitev dogovora o iranskem jedrskem programu propadla, pa se ne strinjam. Še vedno namreč obstaja možnost dogovora med Iranom in Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), ki ima sedež na Dunaju. Pogovori med Iranom in tako imenovano dunajsko skupino se bodo nadaljevali septembra, ko se konča muslimanski praznik ramazan. Po zaključku obiska v Sloveniji (pogovarjali smo se prejšnjo soboto, op.p.) bom odpotoval na Dunaj, kjer se bom srečal z generalnim direktorjem IAEA Yukiyanom Amanom.

Turčija in Brazilija sta z Iranom dosegli dogovor, da bo Iran nizkoobogateni uran prepeljal v Turčijo, v zameno za jedrsko gorivo za raziskovalni reaktor v Teheranu. Zdaj je prvič, da se iranske oblasti strinjajo s takšno izmenjavo. Ocenjujem, da obstaja dobra osnova, da dogovor tudi realiziramo. V Braziliji in tudi drugod po Latinski Ameriki so mnogi prepričani, da se izkušnja z Irakom, ki je bila izredno negativna, ne sme ponoviti. Zato želimo mednarodni skupnosti jasno sporočiti, da obstajajo alternative. Odločili smo se, da ne bomo sodelovali v sankcijah proti Iranu, ki jih je sprejel varnostni svet Združenih narodov.

Kakšne odnose ima Brazilija z ZDA?

Odnosi med Brazilijo in ZDA so za Brazilijo vitalnega pomena. Obe državi izražata zaskrbljenost nad dogajanjem na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Pred nastopom svetovne gospodarske krize je blagovna menjava med državama dosegla najvišjo zgodovinsko raven in je znašala 53 milijard dolarjev. Kot sem že omenil, vedno več brazilskih podjetij investira v ZDA. Zgodovinsko gledano je bila Brazilija vedno prejemnica ameriških naložb, medtem ko v zadnjem času tudi brazilska podjetja veliko vlagajo v ZDA.

Obstajajo pa tudi določene razlike. Brazilija se zavzema za mir po vsem svetu in reševanje sporov po diplomatski poti. ZDA po drugi strani so vodilna vojaška sila in imajo bolj vojaški pogled na to, kako zagotavljati mednarodno stabilnost. Napad ZDA na Irak, ki ga je podprl tudi varnosti svet, v Latinski Ameriki in Braziliji ni bil dobro sprejet.

Izvolitev Baracka Obame so mnogi v Braziliji pozdravili. Predsednik Obama nasprotuje vojni v Iraku, dejstvo pa je tudi, da prihaja iz populacije, ki je bila v ZDA diskriminirana. Zato dobro razume razvojne izzive, ki so pred svetom.

Omenili ste, da je Brazilija miroljubna država. Zakaj se v zadnjem času toliko oborožuje? Samo leta 2008 ste kupili za deset milijard dolarjev orožja.

Brazilija ima enega najnižjih proračunov za nakupe orožja na svetu, hkrati pa je Južna Amerika najmanj oborožena regija na svetu, kar lahko razložimo z dejstvom, da na naši celini ni bilo vojn. Nekaj nestabilnosti je v Kolumbiji, kjer obstajajo oborožene skupine, ki nasprotujejo vladi.

Ena glavnih prednostnih nalog predsednika Lule je bila boj proti lakoti in revščini. Ko je moral pred leti sprejeti odločitev o nakupu vojaških letal, mu je bilo zelo težko pri srcu. Z nakupom je odlašal do letos, do zadnjega leta njegovega mandata, ko gospodarstvo raste s sedemodstotno stopnjo, ko znašajo mednarodne rezerve 220 milijard dolarjev in se ekonomija po gospodarski krizi ponovno krepi. To je primer, po katerem bi se lahko zgledovalo nekaj svetovnih voditeljev.

Predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je dnevi podpisal pogodbo o gradnji spornega jezu hidroelektrarne Belo Monte v Amazoniji, ki bo tretja največja na svetu. Zaradi protestov doma in po svetu je Brazilija načrtovani projekt v devetdesetih letih prejšnjega stoletja opustila. Po nekaterih ocenah bo zaradi gradnje nove hidroelektrarne brez domov ostalo okoli 50.000 ljudi, v glavnem staroselcev, projekt pa bo imel tudi negativne vplive na tamkajšnji ekosistem. Zakaj je brazilska vlada ravno zdaj naredila pomemben korak naprej pri gradnji nove hidroelektrarne?

Brazilija je ponosna, da proizvaja najčistejšo energijo na svetu. Delež energije iz obnovljivih virov znaša kar 45 odstotkov. Tudi energija iz hidroelektrarn se uvršča v to skupino. Vzrok, da se projekt ni začel izvajati že prej, pa je v tem, da je bilo treba pridobiti številne dokumente. Brazilska okoljska zakonodaja je zelo stroga. Imamo tudi zelo napredno zakonodajo o zaščiti staroselcev v rezervatih, med katerimi so nekateri veliko večji od Slovenije. Pri načrtovanju gradnje hidroelektrarne smo upoštevali vse zahteve, vključno z okoljskimi.

Zdi se, da je bila pogodba podpisana ravno zato, ker se predsedniku Luli izteka mandat.

Ne. Brazilija je kompleksna demokratična družba. Predsednik Lula pogosto izraža frustracije zaradi stroge okoljske zakonodaje, ki onemogoča hitrejše uresničevanje nekaterih načrtov. Če bi bilo po njegovem, da bi bila hidroelektrarna Belo Monte zgrajena že pred tremi, štirimi leti.

Belo Monte bo izjemno moderna hidroelektrarna, ki se bo upravljala iz glavnega mesta Brasilia. Gozd, ki bo uničen pri gradnji hidroelektrarne, bo na novo zasajen. Če bo slučajno potrebno kakršnokoli posredovanje inženirjev, se bo interveniralo s helikopterji.

Več kot polovica svetovnega deževnega gozda uspeva v Braziliji, predvsem Amazoniji. Kdaj bo vlada našla ustrezno rešitev, da se prepreči ilegalna sečnja dreves in vzpostavi ravnotežje med ekosistemom in številnimi gospodarskimi interesi?

Ne obstaja le ena rešitev, temveč kombinacija rešitev, v katere so vključeni vlada, zasebni sektor, tuja podjetja, ki poslujejo v Amazoniji, razna združenja in številni drugi. Tamkajšnja vlada si zelo prizadeva, da bi našla dolgoročno vzdržno rešitev.

V zadnjih letih je Brazilija dosegla velik napredek pri omejevanju krčenja gozda. V boju za ohranitev Amazonije, kjer živi 20 milijonov ljudi, sodelujemo tudi s tujimi državami, na primer Norveško.

Marsikje je težko skleniti konsenz med razvojno naravnano politiko in konservativno politiko, ki bi upoštevala okoljske standarde. Poglejte ZDA, ki imajo precejšnje težave pri sprejemanju zakonodaje glede zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida. Brazilije ni med državami, ki morajo po kjotskem protokolu zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Kljub temu smo v Koebehavnu predstavili zelo ambiciozne cilje glede zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida. Lahko bi dejal, da nobena tako velika država nima takšnih ambicij pri ohranjanju okolja, kot jih ima Brazilija. Sicer pa je uspešna zgodba tudi uvajanje biogoriv. Več kot 90 odstotkov avtomobilov, ki se danes proizvajajo v Braziliji, deluje tudi na biogoriva.

Brazilija je druga največja proizvajalka etanola na svetu, takoj za ZDA.

Pri količinski proizvodnji etanola Brazilija sicer malenkost zaostaja za ZDA, toda proizvodnja etanola je veliko bolj učinkovita kot drugje.

Oktobra bodo v Braziliji predsedniške volitve. Kandidatka vladajoče Delavske stranke je Dilma Rouseff. Štiri petine Brazilcev podpira aktualnega predsednika da Silva, ki se mu izteka drugi mandat, zato po ustavi ne more več kandidirati. Ima Rouseffova realne možnosti za zmago?

Gospa Rouseffova ima korenine na Balkanu, njen oče je Bolgar. Po zadnjih raziskavah vodi pred drugouvrščenim kandidatom za približno 25 odstotnih točk. V brazilskih medijih trenutno poteka razprava, ali je sposobna zmagati že v prvem krogu. To bi bil boljši rezultat, kot ga je dosegel predsednik Lula, saj je za zmago obakrat potreboval drugi krog volitev. V obeh mandatih predsednika Lule je imela Rouseffova pomembne funkcije v vladi. V prvem mandatu je bila ministrica za energijo, v drugem pa vodja osebja predsednika Lule.

Ali drži, da je bila Rouseffova v času vojaške diktature gverilka?

Da. Borila se je proti vojaški diktaturi. Ker je bila članica oborožene skupine, je bila tri leta v zaporu. Tudi mučili so jo.

Pričakujete po volitvah kakršnekoli spremembe?

Osebnost voditelja ima pomembno vlogo v vsaki vladi. Predsednik Lula je dokazal, da združuje unikatno kombinacijo različnih kvalitet. Veliko se je ukvarjal z domačo politiko, hkrati pa je bil zelo vpleten tudi v mednarodne odnose. Kot nekdanji vodja sindikata si je že pred nastopom predsedniške funkcije pridobil mednarodno mrežo poznanstev. Preden je zmagal na volitvah, je trikrat kandidiral za predsednika. Po drugi strani Rouseffova, za katero bi lahko rekel, da je tehnokratka, še nikoli ni kandidirala za guvernerko ali senatorko. Ima impresivne voditeljske sposobnosti, po izobrazbi je ekonomistka in je zelo študiozna. Zelo zanimivo bo spremljati, kako bo prvič v zgodovini Brazilijo vodila ženska.

Prihodnjo vlado čakajo številni izzivi. Kot sem že omenil, je eden pomembnejših ciljev izboljšati izobrazbeno strukturo in ustvariti bolj sposobno delovno silo. Velike načrte ima Brazilija tudi pri gradnji infrastrukture. Zaradi prihajajočega svetovnega nogometnega prvenstva in olimpijskih iger potrebujemo boljša letališča, ceste…

Kolikšni so predvideni stroški olimpijskih iger in svetovnega prvenstva v nogometu?

Predsednik Lula je napovedal, da bo država investirala le v infrastrukturo, vse drugo bodo pokrile zasebne naložbe. Ocene stroškov so različne, odvisno od tega, kaj vse upoštevate kot strošek organizacije. Na primer, ali se prenova letališč lahko šteje kot strošek za organizacijo svetovnega prvenstva? Po ocenah ministrstva za šport bo morala država v organizacijo nogometnega prvenstva investirati 15 milijard dolarjev, medtem ko so za organizacijo olimpijskih iger stroški ocenjeni na 17 milijard dolarjev.

Olimpijsko mesto bo zgrajeno v četrti Barra, nedaleč od favele Cidade de Deus (Božje mesto), ki je postala znamenita, potem ko je bil leta 2002 posnet istoimenski film o tem revnem predelu. Bodo oblasti sposobne zagotoviti varnost na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016 in na svetovnem nogometnem prvenstvu dve leti prej, glede na to, da Rio slovi kot zelo nevarno mesto?

Verjamem, da bo za varnost na obeh prireditvah dobro poskrbljeno. Za Rio de Janeiro, od koder prihajam tudi sam, je to tudi izziv in priložnost, da poskrbi za bolj učinkovito obvladovanje varnostnih težav. V preteklosti oblasti v Riu vrsto let niso najbolje sodelovale z zvezno vlado. Danes je drugače. Rio de Janeiro vodi Eduardo Paes, mlad, biznisu prijazen in moderen guverner, ki odlično sodeluje z zvezno vlado. Zato je boj proti raznim težavam v Riu lažji. Velik napredek glede varnosti je bil storjen že pred tremi leti, ko so bile v Riu panameriške igre. Poleg tega je Rio v zadnjem času gostil nekaj večjih mednarodnih konferenc. Če bi bile olimpijske igre v Evropi, bi lahko bile tarča terorističnih napadov. Ker Brazilija nima sovražnikov, pa Rio ni zanimiv za teroriste. Prepričan sem, da bodo olimpijske igre v Rio de Janeiru zelo uspešne.