Ocenjujejo namreč, da bi pogodba postala nična "v primeru ugotovitve dokazanega obstoja kršitve ali poskusa kršitve protikorupcijske klavzule". "Ob tem je vendarle treba opozoriti, da bi izvajalec zaradi uveljavitve ničnosti pogodbe le na podlagi sumov o nezakonitostih, ki bi se na koncu postopka morebiti izkazali za neutemeljene, zoper naročnika lahko vložil odškodninsko tožbo," so previdni na ministrstvu.
Drugače meni predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki se sicer ne opredeljuje do konkretne pogodbe, je pa do aktiviranja protikorupcijske klavzule zavzel sicer načelno stališče: "Če naročnik, torej država, meni, da obstajajo znaki, ki izpolnjujejo protikorupcijsko klavzulo, je smiselno razmisliti o tem, da se drugo pogodbeno stranko obvesti o tem, da zaradi obstoja okoliščin, ki so navedene v klavzuli, prenehajo obveznosti iz naslova pogodbenih določil. V tem primeru bi morda nasprotna stran vložila tožbo, s katero bi dokazovala nasprotno in v odgovoru na tožbo bi naročnik izrazil razloge za ničnost, ki jih mora sodišče obravnavati po uradni dolžnosti. To moje načelno mnenje izhaja iz stališča potrebe po varovanju javnih financ."
Kaj pravi protikorupcijska klavzula v pogodbi za nakup patrij: v celoti jo objavljamo v okvirju ob članku, v osnovi pa je pogodba nična, če bi izvajalec dal ali obljubil kakršno koli darilo posredno ali neposredno kateremu funkcionarju, uslužbencu, politični stranki ali kandidatu stranke z namenom podkupovanja, da bi ta vplival na odločitev naročnika glede posla. Glede na doslej javno objavljene podrobnosti iz tožilskega spisa v zadevi Patria so od leta 2005 do leta 2007 med uslužbenci Patrie, njenimi posredniki (Wolfgang Riedl, Jure Cekuta, Walter Wolf), uslužbenci obrambnega ministrstva (Peter Zupan, brigadir Tone Krkovič), direktorjem Rotisa Ivanom Črnkovičem ter vplivnim članom in kandidatom SDS Jožetom Zagožnom potekale aktivnosti v zvezi s tem, kako zagotoviti politično podporo za posel s Patrio in hkrati obljubiti (dati?) darila nekaterim vpletenim osebam in domnevno tudi stranki SDS, kar je dikcija protikorupcijske klavzule iz pogodbe za nakup patrij. Ker so tožilski akti že na sodišču, pomeni, da zdaj ne gre več zgolj za razloge za sum, temveč za utemeljene sume storitve korupcijskih kaznivih dejanj pri nakupu oklepnikov.
Pravni strokovnjaki so si sicer precej enotni, da bi lahko ministrstvo pogodbo prekinilo tudi, če bi bilo podkupovanje dokazano Patrii, ne pa Rotisu, ki je podpisnik pogodbe z ministrstvom za obrambo; a le v primeru, da je korupcija pravnomočno dokazana na sodišču.
