Ker na UVS še nimajo izdelanega stališča o vsebini, količini in »globini« potrebnih zakonskih posegov – še tehtajo, na primer, ali bi zadoščal popravek starega ali je nujen nov zakon – se je direktor Aleš Gulič odločil, da za nasvet poprosi vrsto uglednih pravnikov, sociologov in filozofov. Večina jih meni, da »Šturmov« zakon potrebuje »nove opeke, ne le nov oplesk«, nekateri pa se ogrevajo za povsem nov zakon.
Potrebujemo celovito zakonsko rešitev, ne le goli popravek razveljavljenih členov zakona o verski svobodi, so se povečini strinjali ugledni sociologi religije, pravniki in filozofi, ki jih je direktor urada za verske skupnosti (UVS) Aleš Gulič poprosil za nasvet, kako bi bilo najbolje uresničiti junija objavljeno odločbo ustavnega sodišča (US), s katero je to razveljavilo več členov "Šturmovega" zakona o verski svobodi.
Aleš Gulič in uradov svetovalec dr. Gregor Lesjak sta na posvetu poudarila, da spremembe, ki jih zahteva ustavna odločba, niso tako majhne, kot je slišati v javnosti (zlasti v krogih katoliške cerkve). Nekatere spremembe zahtevajo tudi spremenjene okoliščine, na primer dejstvo, da v bodoče ne bo več na voljo popisnih podatkov o številu pripadnikov posamezne veroizpovedi, ki so bili doslej podlaga za nekatere pravice verskih skupnosti (VS); popisi bodo le še registrski. Tovrstne kriterije v zakonu je zato treba spremeniti. Dr. Lesjak ob tem opozarja, da več kot deset odstotkov novih zakonskih vsebin narekuje nov zakon. Prav zato se na uradu pripravljajo tudi na to, najzahtevnejšo možnost.
Dr. Srečo Dragoš s fakultete za socialne zadeve je med tistimi, ki poudarjajo, da potrebujemo novo zakonsko rešitev. Po njegovem bi lahko uporabili kar "stari" Gulič-Koseljev zakonski predlog, ki dobro razrešuje (ne)enakopravnost financiranja VS in demonopolizira položaj RKC. Z novim zakonom bi po njegovem nujno morali doseči, da država preneha financirati verske storitve. To je obenem tudi največja slepa pega v odločbi, saj US ni doreklo s tem povezanih vprašanj, na primer, ali država sme financirati versko dejavnost, kdaj in s čim je neka verska skupnost splošno koristna in tako naprej. Prepreka za uveljavitev novega zakona pa ne bo največja cerkev, ki je "kooperativna in ne hodi na ulico", temveč desni del politike, je na posvetu menil Dragoš.
Cerkveni pravnik bolje informiran od vladnega urada?
Cerkveni in civilni pravnik dr. Borut Košir je Dragošu oporekal, da to, da Cerkev ni več bojevita cerkev, še ne pomeni, da jo zato lahko kar naprej postavljamo na pranger. Enakopravnost navsezadnje ni uravnilovka, financiranje VS pa ni edini problem. Prisotne, vključno z uradniki UVS, pa je seznanil s tem, da po zagotovilih, ki jih je dobil na najvišji ravni, "kapitalna politika" ne bo dopustila novega zakona. "Predvideni so le popravki zakona o verski svobodi, da bo ta skladen z odločbo US," je bil skrivnosten dr. Košir. Kakšna so stališča Boruta Pahorja o načinu prenove zakona o verski svobodi, nam ni uspelo izvedeti. Kot nam je povedala Špela Vovk iz premierjevega kabineta, se bo Pahor o tem izrekel, ko bo pripravljen osnutek novele.
Dr. Aleš Črnič, FDV, je poudaril, da je vesel, da je US upoštevalo kritike zakona, ki so bile ob njegovem sprejemanju sistematično preslišane. "Odločba je potrdila, da je sedanji zakon problematičen z vidika enakopravnosti VS in ločitve VS od države. Ker država doslej ni zmogla nobene resne pobude na tem področju, zaradi česar se zadeve spreminjajo le na pobudo največje cerkve, je hvalevredno, da vsaj UVS razmišlja o celoviti zakonski prenovi," je menil Črnič.
Dr. Kerševan: Brati je treba tudi utemeljitve v razsodbi
Dr. Sergej Flere s PF v Mariboru je opozoril na stališče Evropskega sodišča za človekove pravice, ki bi utegnilo biti relevantno pri prenovi zakona. Če kakšni od verskih skupnosti dajemo prednost, mora biti to v obratnem sorazmerju z njeno velikostjo, je zapisalo ESČP v nekem primeru, je povedal Flere. Dr. Marko Kerševan, FF, je poudaril, da ta in druge sodbe US ustvarjajo judikaturo, ki omogoča celovito reševanje spornih zadev. Sam pa ne verjame, da bi bilo možno sprejeti nov zakon. Kot je dejal, tudi po zadnji odločbi ostajajo odprta vprašanja, o katerih se US ni izreklo, denimo o zakonitosti zaposlovanja v vojski, ker tega ne ureja zakon, temveč le podzakonski akti. Toda prav zato so pomembne tudi utemeljitve v razsodbi (ki je, kot je znano, prepovedala zaposlovanje duhovnikov v bolnišnicah in zaporih).
Dr. Igor Pribac, FF, je opozoril, da dilema ali radikalna prenova ali prečiščen stari zakon ni nerešljiva. Oboje lahko prinese enak rezultat. Pomembno je, da sporne zadeve rešujemo. Dr. Marjan Smrke, FDV, je menil, da so možne različne rešitve, ključno je, da se odločbo uveljavi. Sam je za nov zakon, v katerem bi dosledno odstranili vzvode, ki omogočajo, da RKC, "ki ne razume verske svobode, to je pokazalo tudi dogajanje ob blagoslovu vojaške ladje", vodi državo za roko.
