Največ razprave pri zakonu o RTVS se je do zdaj vrtelo okoli določbe, po kateri se RTVS iz javnega zavoda preoblikuje v institucijo posebnega nacionalnega in kulturnega pomena. Poleg nekaterih poslancev in strokovne javnosti je na nedorečenost omenjene rešitve namreč opozorila tudi pravno-zakonodajna služba DZ. Ta ima namreč pomisleke o tem, da so v ureditev vneseni tudi nekateri mehanizmi, ki so tipični za upravljanje gospodarskih družb, zato je pozvala k ponovnemu razmisleku o omenjeni rešitvi.
Nasprotno je ministrica za kulturo Majda Širca ocenila, da je v omenjeni ureditvi toliko varovalk, da bi bili lahko z njimi zadovoljni tudi tisti, ki nasprotujejo preoblikovanju statusa RTVS. Zagotovila je, da bo zavod tudi z novim statusom uspešno ali še bolje opravljal vse naloge, ki jih je bil dolžan opravljati do zdaj.
Še pred to točko je odbor obravnaval zakon o Slovenskem filmskem centru in vanj vključil okoli 30 dopolnil, ki so jih na zakon podale koalicijske poslanske skupine.
Številna dopolnila so po besedah ministrice za kulturo posledica javne predstavitve mnenj, saj poskušajo z njimi v zakon vnesti večino pripomb, ki so bile podane na javni razpravi zakona junija letos, in pa posledica pripomb, ki jih je na zakona podala zakonodajna služba DZ.
Da slednje ne drži, je ocenil poslanec Branko Grims (SDS). Opozoril je namreč, da veliko pripomb strokovne javnosti v zakon ni bilo vključeno in da predloženi predlog tudi sicer v več delih nasprotuje mnenju stroke.
Z nekaterimi dopolnili je, kot je dejal, mnenje stroke poskušal vnesti v zakon - med njimi tudi dopolnilo, ki bi opredelilo vlogo Viba filma - a jih je koalicijska večina v odboru zavrnila.
