Zadnje bojne enote so Irak zapustile že minuli teden, torej pred uradnim rokom, ki se je iztekel včeraj. S končanjem bojnih operacij se v Iraku končuje tudi operacija Iraška svoboda, ki se je začela z napadom 20. marca 2003, ko je predsednik George Bush javnosti sporočil, da »so ameriške in koalicijske sile začele operacije za razorožitev Iraka, osvoboditev njegovih ljudi in za obrambo sveta pred veliko nevarnostjo«. Vojna je zahtevala življenja desettisoče iraških civilistov in nekaj več kot štiri tisoč ameriških vojakov, 32.000 slednjih pa je bilo ranjenih. Orožja za množično uničevanje, ki je bil eden glavnih razlogov za napad, niso našli.
Zdaj se v Iraku začenja nova ameriška operacija z imenom Iraška zarja. V državi ostaja blizu 50.000 vojakov, ki bodo v prvi vrsti odgovorni za urjenje iraških sil in za logistično podporo. Enote, ki ostajajo, formalno niso bojne, ampak se imenujejo »svetovalne in podporne brigade«. Vendar se od bojnih ne razlikujejo dosti in bodo lahko po potrebi in na poziv Iračanov izvajale podobne operacije kot doslej.
Misija opravljena? Nič takšnega ne boste slišali od nas
Obama je končanje bojnih operacij pospremil z govorom iz Ovalne pisarne, ki je bil napovedan za ponoči po slovenskem času. Pred jesenskimi kongresnimi volitvami ima Bela hiša veliko skrbi zaradi poplave slabih ekonomskih kazalcev, ki močno tarejo Američane. Govor je bil tako priložnost, da jih spomni na izpolnjeno predvolilno obljubo in tudi, da širše razloži operacije v Iraku, Afganistanu in teroristom ter da se zahvali vojakom, kar je Obama sicer v zadnjih dneh že počel z več obiski bolnišnic in vojašnic.
Vendar se je Bela hiša kljub izpolnitvi predvolilne obljube o umiku iz Iraka, ki je močno zaznamoval predvolilno kampanjo leta 2008, sodeč po napovedih govora lotila previdno. Znano je, kakšne politične posledice si je nakopal George Bush, ko se je nekaj mesecev po napadu na Irak postavil pred napis »Misija opravljena«, nato pa je šele sledil val nasilja in Irak pahnil v kaos, ki je trajal skoraj ves čas Bushevega predsedovanja. »Nič takšnega ne boste slišali od nas,« je pred govorom rekel tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs.
Bela hiša si ne predstavlja, da bi se bojne enote morale vrniti v Irak
Previdne in ne zmagovalne tone se je dalo razbrati že iz govora, ki ga je imel Obama včeraj pred vojaki v Teksasu. »Bojna faza operacije je končana, toda delali smo pretrdo, da ne bi delali naprej. Zdaj je namreč absolutno ključnega pomena, da izurimo iraške sile, da se naučijo delovati na terenu in varovati državo,« je rekel Obama in napovedal, da bodo v Iraku tudi nadaljevali protiteroristične operacije.
Čeprav je položaj v Iraku, zlasti politični, negotov, pa je Gibbs tudi dejal, da si ne predstavlja razpleta, po katerem bi se morale bojne enote v Irak vrniti. Nasilje je od časa pred letom 2007, ko je Bush v Irak odmevno napotil dodatne enote, upadlo za 90 odstotkov. Povečanje števila vojakov, prepleteno s sklepanjem kompromisov z lokalnimi veljaki v boju proti skrajnežem, je delovalo. Ker sedanja vlada noče preveč govoriti o tem, da je Obama povečanju v Iraku tedaj nasprotoval, zdaj pa žanje sadove njegovega uspeha, je vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu John Boehner včeraj napovedoval svoj govor, v katerem naj bi kritiziral predsednika, da se hvali z dosežki, katerim je temelje postavila Busheva odločitev.
Ob koncu operacij v Iraku Biden, ki poziva k sestavi iraške vlade
V Iraku so sicer trenutno najbolj žgoče politične razmere, saj ima že od spomladanskih volitev začasno vlado, pogajanja o sestavi nove koalicije pa so neuspešna. Irak je ob koncu bojnih operacij v teh dneh obiskal ameriški podpredsednik Joe Biden in eno njegovih glavnih sporočil Bagdadu je bilo, naj doseže napredek in odpravi negotovost. Vprašanje pa je, koliko bo poziv zalegel, saj Washington v iraški prestolnici izgublja politični vpliv.
Vršilec dolžnosti iraškega premierja Nuri al Maliki je imel včeraj svoj govor ob končanju ameriških bojnih operacij. Gre za pomemben korak za iraško suverenost, je dejal po poročanju agencij in ocenil, da prihaja v odnose dveh suverenih držav novo obdobje. Izzivov pred Irakom pa je še vedno veliko, med njimi varnost, kot so pokazali dogodki minulega tedna, ko je v vrsti napadov umrlo 56 ljudi. Poleg tega so tu ekonomski, infrastrukturni in drugi izzivi v državi, v kateri so ZDA do konca lanskega leta za obnovo namenile 53 milijard dolarjev, kar je največji takšen projekt po Marshallovem načrtu za obnovo Evrope po koncu druge svetovne vojne.
